Pahor za Radio Ognjišče o varčevalnih ukrepih, kongresu in stanju na levici

Slovenija | 30.05.2012, 17:57

„Osnovni vir težav koalicije, ki sem jo vodil, je dejstvo, da je bila to koalicija strank, ki so bile proti prejšnji vladi Janeza Janše,“ je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče dejal predsednik SD Borut Pahor. Prepričan je, da so varčevalni ukrepi vlade dobri, o kongresu stranke pa, da imajo delegati v soboto dve možnosti. Prvo, ki jo zastopa sam, in ta je „pot velikih sprememb,“ in drugo, radikalnejšo, ki jo zastopajo njegovi protikandidati. Končno odločitev o nastopu na jesenskih predsedniških volitvah pa bo sporočil junija.

Javnofinančni dolg danes odloča o suverenosti države

Po besedah predsednika SD Pahorja so lahko referendumi posebej v času krize, ko gre za zakone proračunske narave, pomembna blokada za spremembe. „Mislim, da so nas izkušnje v zadnjih dvajsetih letih naučile, da je prav in koristno, da se ljudje na referendumih odločajo o najpomembnejših, usodnih vprašanjih države, da pa mora biti pri vprašanjih, ki zadevajo fiskalno področje, en gospodar. Ta gospodar sta vlada in parlament in onadva odgovarjata v dobrem in slabem. Če ljudje menijo, da svojega dela ne opravljata dobro, ne sklicujemo referendumov ampak nove volitve,“ je v odzivu na načelni dogovor o spremembah referendumske zakonodaje v ustavi dejal Pahor. Obžaluje, da do dvotretjinske večine ni prišlo pri vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Sam je to zagovarjal, proti pa so bili nekateri poslanci iz njegove stranke. „Iskreno povedano, pri delu poslank in poslancev, ki so nasprotovali fiskalnemu pravilu, verjetno ni šlo za kakšen drug poglobljen razlog kot ugotovitev, da se prehitro podpre eno od odločitev vlade. Da tega darila ne bi bilo, se je pač na neki način presodilo, da se podpore ne izreče, to je moja osebna ocena,“ je dejal ter dodal, da pa je pri nekaterih šlo za načelen pogled, da se fiskalnega pravila, kot zelo radikalne poteze ne vključi v ustavo. Kljub temu pa je poudaril, da „javnofinančni dolg danes odloča o suverenosti države. Če Slovenci ne bomo obvladali naših javnih financ, bomo začeli izgubljati najprej gospodarsko, potem javnofinančno in politično suverenost. V tem smislu je vprašanje dolga, vprašanje suverenosti. Prav zato sem menil, da je vnos fiskalnega pravila v ustavo državotvorno dejanje, niso pa vsi poslanci tako razumeli,“ je povedal. Ostaja prepričan, da se bodo s tem, ko pravila nismo vnesli v ustavo, „mnogi problemi poglobili“.

Iluzija je, če kdo misli, da je mogoče reševati probleme na lahek način

Pahor rast dolga države v zadnjih letih pripisuje kreditnemu krču, ki je nastal zaradi bank, ki so v „zlatih časih“ kreditirale kogarkoli, ki je prišel mimo okenca. „Kreditiralo se je tajkunske prevzeme, kreditiralo se je naložbe, ki so se izkazale za zgrešene, kreditiralo se je skratka vse v prepričanju, da vse prinaša bankam profite. Zaradi krize pa se je izkazalo, da vračanja kreditov ne bo.“ Pahor upa, da bo vlada z varčevalnimi ukrepi, ki jih sam podpira, počasi zmanjševala javni dolg. Na vprašanje, zakaj nekaterih ukrepov ni predlagala njegova vlada, pa, da so se trudili, sam pa si je zadal dve nalogi, rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško in izhod iz recesije. „Glede na strukturne probleme, ki smo jih imeli, je Slovenijo kriza našla veliko bolj nepripravljeno kot večino drugih držav. Na začetku smo morali sprejemati kratkoročne ukrepe, šele nato smo prišli do dolgoročnih strukturnih ukrepov, ki pa so bili na referendumu zavrnjeni,“ je opozoril Pahor, ki je prepričan, da je prav spoznanje z referendumi prispevalo k spremembi referendumske zakonodaje. „V nekem smislu je moj mandat pomagal ljudem razumeti, da smo v krizi in da brez nekaterih težkih ukrepov ne bo šlo. Danes lahko ponovim to, kar je že dejal predsednik vlade: Iluzija je, če kdo misli, da je mogoče reševati probleme na lahek način. Take lahke poti ni. To pravim zato, ker se oglašajo danes nekateri, ki trdijo, da je varčevanje nepotrebno, zdaj je potrebno investirati zato, da bomo imeli gospodarsko rast. Sprašujem se; investirati s čim? Z zadolževanjem?“

Delati po starem v novih razmerah se ne da

Glede na to, da se Borut Pahor kot predsednik vlade ni odzval našim vabilom na pogovor, smo ga vprašali tudi, kako glede za nazaj odnose s koalicijskimi partnerji. Dejal je, da je „bil osnovni vir težav koalicije, ki sem jo vodil, dejstvo, da je bila to koalicija strank, ki so bile proti prejšnji vladi Janeza Janše. To ni bila koalicija za, to je bila koalicija proti. Poleg tega je mnogo ljudi v tej koaliciji, tudi tisti, ki so pripadali in pripadajo stranki, ki jo vodim, živelo v prepričanju, da je mogoče voditi vladno politiko na tranzicijski način, kot se je v zadnjih dvajsetih letih. Kriza pa je zahtevala drugačno vodenje.“ Prepričan je, da se je po najboljših močeh trudil voditi ministrsko ekipo, a je v njen veljalo, da se da (delati) po starem v novih razmerah. „To se ne da!“

Socialna demagogija je za stranko smrt

Predsednika SD žalosti, da se jim je od leta 2008 podpora prepolovila, a ostaja optimist. „Čeprav imamo danes manjšo podporo, kot smo jo imeli pred leti, imamo to podporo za približno enaka stališča. In če se je zdelo, da morda nismo bili kos vsem izzivom, ki jih je prinesla gospodarska kriza, pa se danes kaže, da jim v celoti tudi ni bilo mogoče biti kos. Da pa smo vendarle zdržali in da se pred nami odpira, upam, neko novo poglavje, tudi uspešno.“

Predsednik SD je komentiral tudi pobudo LDS za oblikovanje tretjega političnega bloka. „Vedno pozdravljam gnetenje nekih novih idej. Pogosto se pokaže, da ne prinesejo želenih učinkov, včasih pa presenetijo s tem, ko proizvedejo več navdiha v politiki kot je bilo pričakovati. Pustimo kolegom, da razmišljajo o svojih vizijah.“ Glede SD-ja pa dejal, da ima stranka potencial za naprej, „če je sedaj ne bo zvabil zvok siren kakšne socialne demagogije, to je za stranko smrt. Če pa bo ostala trezna stranka, potem mislim, da ima veliko prihodnost. Če se bo moji stranki uspelo upreti skušnjavam socialne demagogije, potem ima absolutno veliko prihodnost. To pa od nje zahteva, da je selektivna v podori in kritiki sedanji vladi, da ostro kritizira nekaj kar je narobe, da enako jasno podpre nekaj, kar misli, da je prav, da razume, da smo v kriznih časih in da je potrebna neka večja sloga in da gre sedaj za strateško vprašanje, kje bo jutri Slovenija,“ meni. Na vprašanje, kako ocenjuje delo slovenske levice, ni želel neposredno odgovoriti, je pa dejal, da je v krizi celotna socialna demokracija v Evropi. „V kolikor bo znala, če sedaj želite levica, odgovoriti na vprašanje, kako preživeti znižanje standarda in hkrati zagotoviti nov zagon tako, da bo obremenitev pravično porazdeljena, potem ima prihodnost. Ker zaenkrat še nima odgovorov na to vprašanje, še vedno tava v krizi in iskanju.“

Rešitev krize s politikami, ki niso popularne ni mogoče

Pahor je še dejal, da ni zameril Zoranu Jankoviću in njegovi stranki, ki ga pri kandidaturi za predsednika državnega zbora ni podprla. „Je pa to seveda prispevalo k temu, da na koncu ni bilo tiste kapacitete za potrebno večino za sestavo vlade. Še danes se mi zdi, da obstoji vsaj problematično mnenje, da je mogoče s politikami, ki niso nepopularne, rešiti krizo, v kateri smo in da bi lahko kdo, recimo na levici, postregel s takimi recepti. To je „lari fari“. Jaz mislim, da je v nekem smislu tak vtis ustvarila Pozitivna Slovenija in da je zato dobila tudi zajetno podporo med ljudmi.“ Nekdanji predsednik vlade je komentiral tudi vpliv tako imenovanih „stricev iz ozadja“. Njihove poteze ocenjuje kot legitimne v demokratični družbi, a se s predlogi o svojem umiku ni strinjal. „Ne oporekam pa temu širšemu sorodstvu, kot ga vi imenujete pravice, da se je postavil na stališče, da sem jaz glavni problem levice in da se me je na nek način treba rešiti v političnem smislu, da ne obremenjujem tega političnega prostora.“

Bo SD nadaljeval z radikalnejšo politiko?

Pahor se je za kandidaturo na kongresu stranke odločit zato, ker ocenjuje, da lahko ustavi skušnjave, ki se postavljajo pred SD. „Mislim zlasti na skušnjave socialne demagogije, neke antivladne politike v osnovi.“ Te demagogije sicer ne pripisuje svojim protikandidatoma Igorju Lukšiču in Patriku Vlačiču, vendar dodaja, da sta ta hip „glede na ostrino skušnjav, ki so, premalo močna, da bi jih vzdržala, in vidim nevarnost, da stranka zapluje v eno smer, ki bo kratkoročno všečna, dolgoročno pa bo pomenila iztek sodobne socialne demokracije, ki smo jo komaj postavili na noge.“ Delegati se bodo tako morali po njegovih besedah odločati med dvema politikama; prvo, ki jo zastopa sam, in ta je „pot velikih sprememb,“ in drugo, radikalnejšo, ki jo zastopajo njegovi protikandidati. „Če večina ljudi v stranki misli, da je potrebno voditi bolj radikalno politiko, potem naj si izberejo po tej meri tudi voditelja. Jaz tak voditelj nisem, ne verjamem v tako politiko. Mislim, da je to politika, ki pušča za seboj ruševine, ne pa nekaj konstruktivnega, ampak, če danes prevladuje stališče, da je potreba po bolj radikalnem političnem nastopu, potem imajo delegati na kongresu možnost, da takšnega voditelja tudi dobijo.“

Odločitev o kandidaturi za predsednika države junija

Ob sklepu oddaje je Pahor še dejal, da bo dokončno odločitev o nastopu na predsedniških volitvah sporočil junija ter dodal, da ne obžaluje, da se za to mesto ni potegoval že leta 2007. Kljub temu pa je poudaril, „da sem se celo svoje politično življenje spogledoval s položajem predsednika države“. Po njegovih besedah mora predsednik države sicer jasno izražati svoja stališča. Na trditev, da mora biti funkcija predsednika države povezovalna, ne glede na politično pripadnost, pa: „V Sloveniji je to posebej težko. Če kdaj, je zdaj to potrebno bolj kot kdaj koli prej.“