Spremembe ustave s področja referenduma do parlamentarnih počitnic malo verjetne

Slovenija | 29.05.2012, 19:48

Načelni dogovor vodij parlamentarnih strank glede ustavnih sprememb referendumske ureditve po mnenju večine strank še ni dokončna različica predloga, saj ga morajo preveriti tudi pri organih strank. Tudi zato je pod vprašajem optimistična napoved, da bi državni zbor lahko ustavo spremenil že do parlamentarnih počitnic, poroča STA.

V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji bo tako denimo svet stranke zasedal po 20. juniju, tako da ta stranka svoje odločitve o morebitni podpori predlaganim ustavnim spremembam ne bo mogla sporočiti pred 25. junijem, so pojasnili v stranki. O predlogu sprememb je sicer danes razpravljala poslanska skupina, ki ji je predsednik stranke Zoran Janković predstavil dogovor med parlamentarnimi strankami. V PS so znova izrazili zadovoljstvo, da se je odprla razprava o tako pomembnem vprašanju, kot je referendum, in da predstavniki parlamentarnih strank soglašajo z njihovimi predlogi za ureditev tega področja. Ob tem še poudarjajo, da predlagane ustavne spremembe na področju referenduma nikakor ne omejujejo neposredne demokracije, ampak bi vnesle več reda, predvidljivosti, predvsem pa bi odpravile nekatere obstoječe blokade.

V drugi opozicijski stranki SD pričakujejo, da bodo predlog organi stranke obravnavali po sobotnem kongresu, ko se bodo na novo konstituirali. Vodja poslancev SD Janko Veber meni, da bodo to storili po 15. ali 20. juniju. Sicer pa tudi Veber ocenjuje, da dogovorjen predlog še ni dokončna različica, bo pa tak šel v parlamentarni postopek. Politična volja za spremembo referendumske ureditve po njegovem mnenju že obstaja, strokovno mnenje pa bodo še dobili, ko se bo postopek začel na ustavni komisiji državnega zbora. Prvotni predlog SD je predvideval, da bi se moralo referenduma, da bi bil ta veljaven, udeležiti 25 odstotkov volivcev, predlog, ki so ga imeli na mizi v ponedeljek, pa je predvideval 40-odstotni kvorum. To bi bil tudi po Vebrovem mnenju "zelo velik skok", zato je tudi SD predlagal največ 30-odstotni prag. Prevladalo pa je stališče, da je treba ta kvorum določiti čim višje. Ravno v luči zagovarjanja stališča SD, da je treba referendumsko ureditev vendarle spremeniti, so se "prilagodili večinskemu mnenju strank" in želijo, da se postopek nadaljuje.

Predsednik SLS Radovan Žerjav in vodja poslanske skupine Mihael Prevc sta v "veliki želji in nuji, da se nekaj spremeni na področju referendumov, s težkim srcem pristala na kompromis", in sicer ob vedenju, da ta načelni dogovor oz. predlog "še zdaleč ni dokončen", je načelni pristanek SLS na dogovor glede referendumske ureditve za STA pojasnil Prevc. Zadnjo besedo bodo namreč imeli po njegovih besedah strokovnjaki, za katere meni, da bodo imeli "kar precej povedati". SLS, ki je v ponedeljek pristala na 35-odstotni kvorum, napoveduje, da bodo vztrajni pri določbi, kdo lahko zahteva referendum, in tudi glede vsebin, ki so lahko predmet referendumskega odločanja. Če bodo pri tem načelni, bo pobud za referendum bistveno manj in bodo na referendum dejansko prišle le izredno pomembne teme, ki bodo pritegnile volivce, ob čemer SLS upa, da tako tudi kvorum ne bi bil pod vprašajem, je pojasnil Prevc. Končno odločitev glede podpore predlogu bodo tudi v SLS sprejeli organi stranke.

Na drugi strani so v Državljanski listi z načelnim dogovorom zelo zadovoljni, saj je kompromis zelo blizu njihovemu prvotnemu predlogu. Skupaj s Pozitivno Slovenijo so se namreč zavzemali za 40-odstotni kvorum.

Izvršilni odbor DeSUS bo o predlogu razpravljal predvidoma že 7. junija, vodja poslanske skupine Franc Jurša pa pričakuje, da bo o tem razpravljal tudi svet stranke, in sicer sredi junija. Po njegovem mnenju do bistvenih odstopanj tudi v končnem besedilu predloga ustavnih sprememb ne bi smelo priti. Jurša je sicer z dogovorom zadovoljen, tudi glede kvoruma. Spomnil pa je, da so se predsedniki strank zelo hitro uskladili, zato se boji, da bi se utegnilo zgoditi podobno, kot se je s predlogom za umestitev fiskalnega pravila v ustavo, ki je v začetku imelo načelno soglasje vseh strank, pozneje pa ne več. Tako upa, da so predstavniki strank pristali na dogovor, za katerega bodo dobili podporo tudi organov strank.

V NSi pa spremembam niso naklonjeni, saj nasprotujejo uvedbo kvoruma za veljavnost referenduma. S kvorumom bi namreč po njihovem mnenju o uspehu referenduma odločali tisti, ki se ga sploh ne bi udeležili, z uvedbo kvoruma bi torej spodbujali neudeležbo. Končno odločitev o podpori ali nepodpori predlogu bo sicer sprejel izvršilni odbor NSi v začetku prihodnjega tedna.

Predsednik vlade Janez Janša je sicer že po ponedeljkovem srečanju z vodji parlamentarnih strank poudaril, da morajo vse stranke odločitev o podpori spremembam ustave potrditi pri organih strank. Če bi spremembo referendumske ureditve sprejeli v juliju, bi bil to po Janševih besedah velik korak naprej in pozitivno presenečenje oziroma sporočilo, ki ga bo politika poslala slovenski javnosti v tem času.