Janša: Vlada ni imela sto dni časa za uvajanje

Slovenija | 15.05.2012, 21:06

Vlada se v teh dneh bliža prvim sto dnem mandata, premier Janez Janša pa o tej prelomnici ni razmišljal, saj da ta v praksi tako ali tako ne pomeni nič. Kot je dejal ob robu srečanja s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, je bilo teh sto dni v Sloveniji bolj podobnih zadnjim sto dnevom pred volitvami kot prvim sto dnevom po oblikovanju nove vlade.

Janša je v odgovoru na vprašanje STA, kateri so največji uspehi prvih sto dni vladanja, dejal, da je bila vlada v tem obdobju soočena s številnimi problemi, ki so jih skušali reševati vsak dan, zato ni imela časa, da se uvaja sto dni.

V tem času so po premierjevih besedah zaključili pogajanja in v državnem zboru uspešno sprejeli rebalans proračuna, ki sploh omogoča Sloveniji, da letos funkcionira normalno, potem ko je njegova vlada podedovala proračun, v katerem je bila razlika med pričakovanimi odhodki in prihodki več kot 20-odstotna in na tej podlagi ne bi mogla funkcionirati. "Če že govorimo o uspehu, potem je verjetno, če bo tako obstalo in ne bo rušenja paketa zakonov z raznimi proceduralnimi zapleti, daleč največji uspeh za državo v tem času nekakšen premik v miselnosti in spoznanju, da je nekaj potrebno storiti," je dejal Janša.

Rezultat tega premika v miselnosti je po njegovih besedah tudi večja fleksibilnost vseh socialnih partnerjev, s katerimi so večinoma dosegli sporazum, kar omogoča, da zdaj z večjim optimizmom nadaljujejo tudi pogajanja za nov socialni sporazum. Ta naj bi omogočil, da Slovenija dokončno izide iz krize. "Kar je bilo storjeno prejšnji teden v državnem zboru je zgolj prvi korak in sam po sebi dolgoročno ne pomeni kakšnega uspeha, razen pod pogojem, da je ta premik v miselnosti dejansko omogočil, da naredimo tudi naslednje korake," je še dejal predsednik slovenske vlade.

Janša in Milanović: Vladi spoštujeta že dogovorjene zaveze

Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so dobri, je po srečanju s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem v Mariboru dejal slovenski premier Janez Janša. Glede vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke sta oba zagotovila, da vladi spoštujeta že dogovorjene zaveze, Janša pa ne pričakuje zapletov pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe.

"Ko gre za vprašanje nekdanje podružnice Ljubljanske banke oz. morebitnih groženj, ki iz tega naslova grozijo bilanci Nove Ljubljanske banke, smo bili veseli zagotovila predsednika hrvaške vlade, da na tem področju vse ostaja tako, kot je bilo dogovorjeno v času, ko je Hrvaška zapirala poglavja za vstop v EU, tudi poglavje številka štiri, da se tukaj ni nič spremenilo," je po današnjih pogovorih v Mariboru dejal Janša.

Hrvaška je v času pogajanj o četrtem poglavju o prostem pretoku kapitala oktobra 2010 potrdila pripravljenost na nadaljevanje pogajanj o vprašanju Ljubljanske banke pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Temu je sledilo pismo tedanjega hrvaškega finančnega ministra Ivana Šukerja, naslovljeno na BIS.

Kot je še pojasnil Janša, je tudi slovenska stran danes povedala, da spoštuje vse zaveze, ki sta jih dala prejšnja vlada ali slovenski parlament v zvezi z reševanjem vprašanja meje ali drugih vprašanj.

Milanović je dejal, da resnih odprtih vprašanj med državama ni, medtem ko tehnična vprašanja obstajajo tudi med vsemi drugimi državami in se bodo reševala na ravni mešane komisije. "Vse najpomembnejše, kar nas je zadnja leta obremenjevalo, morda tudi preko vsake razumne mere, je zdaj bodisi v rokah sodišča ali pa je že dogovorjeno," je dejal.

"Tako velja tudi za vprašanje Ljubljanske banke, kar sva zelo hitro rešila, če je sploh bilo kaj rešiti. Morda je prišlo do nesporazuma, saj nas obveze, ki jih je Hrvaška prevzela kot pogoj za zapiranje nekaterih poglavij v postopku pogajanj za pristop k EU, kar je storila prejšnja vlada, enostavno zavezujejo, ne glede na to, ali so za Hrvaško koristne," je dejal Milanović.

Na vprašanje, ali je Slovenija od Hrvaške izsilila korak nazaj v zvezi z Ljubljansko banko, je Milanović dejal, da je hrvaška vlada pred tednom dni umaknila odločitev, ki je bila brezpredmetna. Gre namreč za sodni postopek in v njih vlada nima nikakršnega vpliva in se vanj niti ne sme vpletati. "Hrvaška vlada ni spreminjala svojega stališča, v znamenje dobre volje smo preprosto umaknili dokument, ki pravno ne pomeni ničesar," je dejal hrvaški premier.

Glede mešane komisije, ki je predvidena za obravnavo in reševanje nekaterih odprtih vprašanj v zvezi s stanjem na področju energetike, infrastrukture, zaščite okolja in drugih, kjer vprašanja obstajajo, je Janša povedal, da je hrvaška vlada že imenovala del mešane komisije, slovenska vlada pa bo svoj del imenovala v kratkem. Komisija se bo predvidoma sestala še pred poletjem.

Sogovornika sta govorila tudi o pristopanju Hrvaške EU. Janša je v zvezi s tem povedal, da je slovenski strateški interes, da se EU širi tudi na Hrvaško in tudi na druge regije in države Zahodnega Balkana, in da je to tudi podpora edini strategiji, ki jo ima EU za ta del Evrope. Zapletov pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU v DZ Janša ne pričakuje in računa, da bo postopek stekel v skladu s pričakovanim rokom do začetka druge polovice naslednjega leta.

Tudi Milanović pričakuje, da bo Slovenija v skladu s svojim parlamentarnim postopkom ratificirala pristopni sporazum za vstop Hrvaške v EU, tako da bo ta država članica EU postala v skladu z načrti julija prihodnje leto. S tem dejstvom pa je po njegovem pred obema državama popolnoma nov svet, saj državi skupaj štejeta okoli 6,5 milijona prebivalcev, kar je malo, zato je treba ugotoviti, katere so možne oblike sodelovanja in povezovanja, a ne proti nekakšnim skupnim sovražnikom, pač pa nasproti ostalim siceršnjim partnerjem.

Slovenski premier ob tem ugotavlja, da se z vstopanjem Hrvaške v EU odpirajo dodatne možnosti, ki doslej niso obstajale, med drugim na področju sodelovanja pri izgradnji infrastrukture in tudi pri "produktivni uporabi" evropskih sredstev. Janšo sicer še posebej veseli, da se tudi v zdajšnjih kriznih časih krepi gospodarsko sodelovanje med sosedama. Hrvaška je za Slovenijo peta najpomembnejša gospodarska partnerica, blagovna menjava med državama pa je lani kljub krizi presegla dve milijardi evrov.

Današnje srečanje v Mariboru je bilo drugo srečanje aktualnih predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške. Kot je dejal Janša, imata obe vladi željo, da sodelovanje med država poteka v prijateljskem ozračju in da v tem ozračju rešujemo še nekaj odprtih vprašanj, ki še obstajajo. Premiera sta se prvič po oblikovanju novih vlad sešla 26. aprila ob robu večstranskega srečanja v Varšavi.