V Mariboru o medijih in prihodnosti Evropa

Slovenija | 14.05.2012, 15:12

Štajerska prestolnica je minuli konec tedna gostila drugo Akademijo aktivnega državljanstva in podjetništva. Organizirala jo je Mreža idej, mladinska pobuda Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Na okrogli mizi z naslovom Svobodni mediji za svobodno družbo so se sodelujoči strinjali, da nihče ni medijsko nedotakljiv, so pa razlike med mediji oziroma novinarji, kako se določene zadeve lotijo. Da je za Slovenijo Evropska unija edina prava pot, pa so poudarili sogovorniki na drugi okrogli mizi. Tako je na vprašanje, kakšno pot mora ubrati Evropska unija, predsednik SD Borut Pahor izrazil naklonjenost ideji združenih držav Evrope, medtem ko je evropski poslanec Milan Zver bolj previden.

Milan Zver, ki se bo na letošnjih predsedniških volitvah podal tudi v boj za položaj predsednika Slovenije, kar se tiče evropske prihodnosti ni črnogled. Čeprav po njegovih besedah Evropska unija nima kakšnih posebnih naravnih virov, kar je prednost njenih tekmecev, pa ima po njegovem najboljšo vizijo razvoja v nizkooglično družbo, zato lahko iz sedanjih kriznih razmer prej izide kot zmagovalka in ne kot poraženka. Ob tem pa je evropski poslanec opozoril na politične premike v Evropi, ki lahko po njegovih besedah nekoliko skrbijo, saj tradicionalne tekmice iz leve in desne sredine izgubljajo na račun bolj radikalnih skupin iz obeh polov. Se pa Zver ne zavzema za nastajanje združenih držav Evrope in morebitne procese unifikacije, vsaj ne na kulturnem in jezikovnem področju. Prav to naj bi bila namreč po njegovih besedah prednost EU pred ZDA, čeprav se zaveda, da bodo članice EU na nekaterih področjih zagotovo izgubile del svoje suverenosti.

Prav nasprotno pa Borut Pahor meni, da je prava prihodnost EU v oblikovanju združenih držav Evrope, kar se že dogaja, v času krize pa se je ta proces še pospešil. Nobena od držav članic po njegovih besedah ni bila prisiljena v članstvo in vsaka ima pravico do samoodločbe. Kot je dejal, ne želi dramatizirati, vendar po njegovem obstaja le ta možnost, ali pa razkroj evropskih povezav, kar pa bi lahko pod vprašaj pripeljalo tudi varnostne razmere. "Vendar ima Evropa s tem dovolj izkušenj iz prejšnjega stoletja, zato verjamem, da se bo znala izogniti temu, da bi se kaj takega ponovilo," je dejal Pahor in dodal, da nekateri vseh kriterijev ne bodo mogli izpolniti in jih ne bo zraven. Za Slovenijo verjame, da ima trenutno še vse možnosti, a če nekaterih obveznosti ne bo izpolnila, bo iz tega procesa izločena. Predsednik SD je tudi prepričan, da menjava oblasti v Franciji tudi ne bi smela biti usodna za začrtano evropsko pot unifikacije, ki se trenutno kaže v uveljavljanju fiskalnega pakta.

Nekdanji veleposlanik v Franciji Janez Šumrada je prav tako prepričan, da je Evropa naša usoda, kot pripadniki enega najmanjših narodov pa iz številnih razlogov nimamo druge alternative kot je Evropska unija. Je pa dodal, da je Evropska unija vendarle potrebna globokih in tehtnih reform v vseh kontekstih, pri čemer bi se morali bolj zavedati skupnih vrednot ter kulturne različnosti, predvsem pa več delati na njihovih sinergijah.

Na okrogli mizi z naslovom Svobodni mediji za svobodno družbo pa so se udeleženci strinjali, da za medije ne bi smelo biti tabu teme. To naj bi veljalo tudi za novico o dopustu premiera Janeza Janše v Grčiji. "Vse je zgodba, še posebej ko gre za javne osebe," je dejala namestnica odgovornega urednika časnika Finance Simona Toplak.

Nekdanji odgovorni urednik MMC RTVS Uroš Urbanija je dodal, da je treba paziti na verodostojnost. "Ker očitno ni bilo tako, kot je bilo najprej predstavljeno v Mladini, bi iz tega morala nastati zgodba o novinarjih. O novinarjih, ki pišejo na prvo žogo, ki pišejo, kar očitno ne drži."

Odgovorni urednik portala pozareport.si Bojan Požar opaža veliko zadržanost določenih medijev oziroma novinarjev do določenih tem, na primer spolnih škandalov. To po njegovem mnenju ni stvar neke uredniške politike ali pritiskov, temveč predvsem "samocenzure novinarjev". Urbanija pa je ignoriranje določenih tem opisal kot "čredni nagon znotraj novinarskih vrst" oziroma, tako kot pred njim že Požar, "neprofesionalizem, ki temelji na ideologiji".

Toplakova po drugi strani meni, da vzrok ni toliko nestrokovnost, kot dostopnost informacij. "99 odstotkov slovenskih novinarjev preveri obe strani. Vprašanje pa je, če dobi prave odgovore," je pojasnila. Stvar urednika oziroma medija je, da presodi, kdo laže, je prepričana.

Akademijo aktivnega državljanstva in podjetništva je priredila Mreža idej, mladinska pobuda Inštituta dr. Jožeta Pučnika.