Člani gibanj na Vrhniki in po vsej Evropi za edinost in mir

Slovenija | 13.05.2012, 14:04

Na Vrhniki in hkrati v 140 mestih po vsej Evropi je včeraj potekalo tretje mednarodno srečanje krščanskih gibanj in skupnosti z naslovom Skupaj za Evropo. Osrednji dogodek je bil v Bruslju. V sklepnem sporočilu so udeleženci zapisali, da je njihovo bratstvo v službi edinosti in miru Evrope in vse človeške družine. Obvezali so se še, da bodo delali za zedinjeno, solidarnostno in prijetno Evropo.

DA življenju

Športno dvorano na Vrhniki je včeraj popoldne preplavila pisana množica članov različnih krščanskih gibanj in skupnosti, tudi predstavnikov evangeličanske cerkve, ki si skupaj prizadevajo za dobro naše družbe. Preko konkretnih izkušenj so pokazali, kako se zavzemajo za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti. "Razumela sem, da moram postati glas tistih, ki nimajo glasu, da moram postati roke tistih, ki se ne morejo braniti, noge tistih, ki ne morejo pobegniti. Bog me je poklical k eni veliki rani človeštva, k žalostni, tragični, travmatični zgodbi - k umetnemu splavu ... Tako je v novembru lanskega leta zaživel Zavod Živim, zavod za pravico do življenja. Z raznimi akcijami, predavanji, razstavami in koncerti želimo ozaveščati, detabuizirati nerojeno človeško življenje, saj smo prepričani, da je prav vsak človek vreden dostojanstvenega življenja od spočetja do naravne smrti. Osvetliti želimo problematiko umetnega splava, umetne oploditve, kontracepcije in post-abortivnega sindroma. Pomagati mama, očetom, bratom, sestram, dedkom, babicam in medicinskemu osebju, torej vsem, ki so vpleteni v to t.i. pravico umetnega splava, pa tudi tistim, ki se odločajo o splavu, da bi spoznali, da obstajajo boljše rešitve," je dejala direktorica zavoda Živim Katarina Nzobandora.

DA družini

V drugem sklopu so pripadniki gibanj in skupnosti izrazili svoj "da" družini. Na poseben način so se povezali prav v času obravnave predloga družinskega zakonika ter se zavzeli za družino po božjem načrtu. "Zamisel, da 24. oktobra 2009 organiziramo Dan družine, se je porodila spontano – navdih smo dobili v podobnih dogodkih, ki so se v preteklih letih v soorganizaciji Neokatehumenske poti že dogajali po različnih mestih - npr. v Rimu in Madridu, kjer je papež Pavel II. obhajal prvo bogoslužje za družino in z močnim glasom zaklical vsemu svetu: 'Prihodnost človeštva gre preko družine.' Namen našega srečanja je bil pričevati ZA družino, ki jo sestavljajo oče, mati in otroci. Pobudo so z veseljem podprla različna gibanja, pobude, družine in posamezniki, podprle pa so nas tudi neokatehumenske skupnosti iz vseh sosednjih držav - na Prešernovem trgu se nas je tako kljub slabemu vremenu zbralo več kot 4.000," je povedal Tadej Stegu iz Neokatehumenske poti.

Ves čas je še posebej z molitvijo družino podpirala Katoliška karizmatična Prenova. Tanja Jenko je med drugim pripovedovala: "Dogodke in shode iniciative smo podpirali z našo udeležbo. Iniciativi smo pomagali z mesečnimi finančnimi darovi iz nabirke. Tematiko, povezano z Družinskim zakonikom, smo pokrivali s članki v tiskanem mesečniku Prenova. Organizirali smo neprekinjeno verigo molitve. Dežurali smo z molitvijo takrat, ko so voditelji v iniciativi sprejemali odločitve ali nastopali v medijih. Ko je bilo treba narediti kaj konkretnega, so ljudje dobrovoljno prišli pomagat: pakirat, tipkat, klicat po telefonu. Zbirali smo podpise peticije in podpise za referendum ter pomagali s koordinacijo prostovoljcev po različnih krajih Slovenije. V skupini 'Za družino pričujem' smo nekateri zapisali naša pričevanja. Pričevali smo 'v živo', po različnih župnijah."

Tudi v Gibanju fokolarov so je javno zavzeli za družino. "Vsi smo začutili vrednot prispevka vsakega in da povezani lahko nekaj spremenimo. Referendum ni bil le osamljen dogodek. Zdi se mi, da je to znamenje časov, ki nam ga Bog pošilja, ko ustvarjamo boljšo družbo in svet, ne sme manjkati prispevek nas kristjanov," je poudarila Andreja Hergula.

ZA solidarnost z revnimi

Karmen Kristan je z udeleženci srečanja podelila svojo bolečino ob izgubi službe in hkrati lepoto medsebojne ljubezni in pomoči, ki jo je začutila v skupnosti Odraslih skavtov. "Odrasli skavti so nas prihajali obiskat s polnimi naročji različnih daril. Nekdo mi je plačal romanje v Assisi, drug duhovne vaje v Kančevcih, obljube za molitev v namen razrešitve naše stiske," je dejala.

Potrebo po solidarnosti pa močno čuti tudi evangeličanska skupnost v Sloveniji. O njenem pomenu je spregovoril Filo Geza, pastor evangeličanske cerkve v Ljubljani. Svoj nagovor je zaključil z besedami: "Ali iz krščanske vere lahko dobimo napotke za preorientacijo gospodarskega in družbenega življenja in napotke za oblikovanje gospodarstva in družbe? Odgovor je: Da! Osrednje mesto ima pričevanje za pravično soudeležbo in usposabljanje za lastno odgovornost in solidarnost, ki v smislu uvrstitve v komplementarni sklop tvorijo normativni temelj krščanske socialne etike."

ZA mir

Zadnji "da" so udeleženci izrekli miru. Prepričani so namreč, da brez miru tako v srcih ljudi, kot med ljudmi in med narodi naš svet nima prihodnosti. Mir v srca ljudi prav gotovo prinaša ulični misijon, ki je ena od značilnih oblik evangelizacije skupnosti Emanuel. Bogoslovec Blaž Dobravec je povedal, kako so ga pred nekaj tedni izvedli v Ljubljani. "Moram reči, da je moja navdušenost kakšen mesec prej vpadla in sem si resnično želel, da misijon odpade. Ko je bila zavrnjena prošnja iz občine Ljubljana za najem javne površine mi je precej odleglo. Vendar pa se je kljub temu našla pot (na mojo žalost) in zdelo se mi je, kot da vse skupaj nekdo (Bog) iz ozadja vodi in pelje naprej. Vse bolj sem v sebi spoznaval, da kljub notranjim in zunanjim nasprotovanjem ne smem preprečiti Božjega dela. V nas se je pojavljalo od strahu, rahlih dvomov in živčnosti, do manjših prepirov v skupnosti in kakšne zadušljive besede, pa tudi prireditve na Prešernovem trgu ravno takrat, ko smo imeli misijon. Kljub temu je Kristus močnejši. Potrebno je verovati in se prepustiti v njegove roke. Preden smo začeli misijon smo imeli polurno molitev pred Najsvetejšim. Kristus nas je umiril, nam dal zagon in pogum. Morala v skupnosti se je drastično dvignila. Odziv ljudi je bil pozitiven, še bolj pozitiven pa odziv celotne skupnosti. Na koncu pri refleksiji smo bili zelo veseli in hvaležni Bogu in lahko rečem, da je misijon gradil nas in skupnost, saj je bilo misijonarjenje dobra in močna izkušnja predvsem za nas bogoslovce," je pripovedoval.

Mladi za zedinjen svet letos pripravljajo velik mednarodni dogodek, ki ne bo le prispevek k miru, ampak tudi k lepšemu in bolj bratskemu svetu. Tina Šlajpah ga je med drugim takole predstavila: "Na genfestu, festivalu mladih, ki bo letos konec avgusta potekal v Budimpešti, želimo pokazali, da je edinost danes mogoča tudi med različnimi religijami, kulturami in narodi."

Gibanja z nadškofom

Čeprav ima vsako gibanje svojo poklicanost in karizmo, pa skupaj odgovarjajo na izzive sodobne družbe. Tako je bilo tudi v času, ko smo se kristjani tudi v javnosti zavzeli za družino, za kar se je gibanjem še posebej zahvalil nadškof Anton Stres. "Brez vaše molitve ne bi bilo takšnega izida, kot je bil, kajti bil je po človeško gledano nepričakovan. Iz tega, kar smo ob tem doživeli, je za nas en nauk izjemno pomemben: kadarkoli se bomo v prihodnosti odločali se ne bomo nikoli odločali, ali se to splača, ali ne, ozirali se bomo samo na eno stvar – ali je to božja volja, ali ne." Predstavniki gibanj so v posebni izjavi škofom izrazili podporo v teh težkih časih napadov na Cerkev, ko se zdi, da se ruši tudi edinost znotraj nje. Poudarili so svojo odgovornost za prihodnost slovenske Cerkve in dodali, da želijo biti v njenem srcu. Zato so škofom izrazili svojo edinost in pripravljenost za pomoč ter molitveno podporo. Izjavo so podpisali odgovorni za 14 gibanj in skupnosti.

IZJAVA PODPORE SLOVENSKIM ŠKOFOM V CELOTI

Gibanja in nove stvarnosti v Katoliški cerkvi v Sloveniji, skupaj zbrani na Vrhniki v okviru srečanja Skupaj za Evropo, izražamo predsedniku Slovenske škofovske konference msgr. dr. Antonu Stresu in vsem našim škofom, pastirjem slovenske Cerkve, našo povezanost, spoštovanje in ljubezen. V času težkih preizkušenj za našo Cerkev – ko se nanjo nadaljujejo napadi od zunaj in jo žal načenja tudi needinost znotraj nje same – čutimo svojo odgovornost za prihodnost slovenske Cerkve. Želimo biti v srcu Cerkve, zato vam izražamo svojo edinost in pripravljenost za pomoč ter obljubljamo molitveno podporo.

Podpisniki: Delavnice molitve in življenja, Skupnost vera in luč, Skupnost MIR Slovenija, Gibanje Pot, Gibanje Zakonci za Kristusa, Družina in življenje, Zavod ŽIVIM, Center Kraljice miru Kurešček, Slovenska skupnost krščanskega življenja, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, Skupnost Emanuel, Neokatehumenska pot, Marijino delo – Gibanje fokolarov, Katoliška karizmatična prenova

Manifest, ki so ga sprejela krščanska gibanja in skupnosti, zbrana v Bruslju in v 140 mestih po vsej Evropi

Skupaj za Evropo 2012

Smo evropski državljanke in državljani, predstavniki številnih gibanj in skupnosti, ki si prizadevajo živeti evangelij Jezusa Kristusa. Smo kristjani: katoličani, evangeličani, anglikanci, pripadniki svobodnih Cerkva in pravoslavni iz različnih evropskih držav in pokrajin. Kljub velikim razlikam med nami v poreklu in zgodovini smo postali prijatelji in povezuje nas bratsko sodelovanje. Izkusili smo, da naša različnost ni razlog za ločenost, ampak pomeni mnogovrstnost darov in možnosti. Skupaj smo ugotovili, da je edinost možna, edinost, ki ne izniči identitete vsakega, ampak jo – ravno nasprotno – krepi. To je bilo očitno tudi za očete ustanovitelje Evrope, ki so bili kristjani in so pogumno sanjali, imeli so vizijo edinosti po tragediji totalitarizmov, po strahotah vojne in kolonializma, holokavsta in koncentracijskih taborišč.

Pred krizo, ki je prizadela našo celino, kot kristjani in Evropejci razumemo, da odgovor ni v zapiranju v nacionalne interese, v antagonizem in nasprotovanje, v lokalpatriotizem, tudi ne v varovanje sebe za novimi zidovi politične in ekonomske sebičnosti, ki nas ločuje med seboj tako znotraj naše celine kot med severom in jugom sveta. Evropa potrebuje večjo edinost. Če se bodo naše države in naši narodi sami spoprijemali z izzivi globaliziranega sveta, bodo nujno nepomembni. Evropa je usoda in nujnost za vsako našo državo. Prihodnost miru, blaginje in pravičnosti je mogoče doseči samo skupaj, v izmenjavi in sodelovanju. Evropa, zedinjena v spravljeni različnosti, uresničuje civilizacijo skupnega življenja – in to potrebuje svet.

Danes hočemo odločno potrditi, da je naše bratstvo v službi edinosti in miru Evrope in celotne človeške družine. Skupaj se obvezujemo tukaj, v Bruslju, zibelki sanj o Evropi, delati za zedinjeno, solidarnostno in prijetno Evropo. Naše skupno življenje med Evropejci naj bo znamenje svobode, pravičnosti in solidarnosti. Skupaj hočemo graditi Evropo, ki bo velikodušno odprta za izzive sveta revnih, ki bo postavljala prizadevanje za mir in sožitje v središče svojih skrbi in svojega zavzemanja.

Bruselj, 12. maja 2012