Dr. Štuhec: Cerkev na totalitarne sisteme ni odreagirala dovolj odločno

Slovenija | 08.05.2012, 19:30

Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je v tretji oddaji o Družbenem nauku Cerkve poskušal odgovoriti na vprašanje, ali se je Cerkev pravilno in pravočasno odzivala na nove družbene pojave. Prav tako pa ni mogel mimo vprašanja, kako je na delovanje Cerkve vplivala druga svetovna vojna. „Cerkev na totalitarne sisteme ni odreagirala dovolj odločno in celovito,“ je takratne poteze Cerkve ocenil dr. Štuhec.

Dr. Štuhec je spomnil, da sta oba papeža, tako bl. Janez Pavel II. kot sedanji papež Benedikt XVI., v svojih okrožnicah obžalovala, da Cerkev v tistem obdobju ni nastopila bolj odločno zoper totalitarne režime. „Če papeža obžalujeta za nazaj to dejstvo, da Cerkev kot celota ni dovolj energično odreagirala, potem lahko potrdimo, da Cerkev na totalitarne sisteme ni odreagirala dovolj odločno in celovito.“

V nadaljevanju je dr. Štuhec dejal, da je Cerkev v zadnjih 120 letih oziroma od prve socialne okrožnice Rerum novarum, ki so jo mnogi poimenovali kar „Magna Charta delavcev“, izoblikovala svojo vizijo. „Zadnjih 120 let je tisto obdobje Cerkve, ko sploh lahko govorimo o Družbenem nauku Cerkve kot samostojni teološki disciplini, ki se je razvijala tudi skozi okrožnice.“

„Po vseh kriznih situacijah in po situacijah, v katerih se danes nahaja vera na različnih kontinentih, kar še tudi v času drugega vatikanskega koncila ni bilo tako jasno, prihajamo do spoznanja, da še nismo imeli Vesoljnega Cerkvenega zbora, ki bi bil res globalen. Drugi vatikanski koncil ni bil globalen,“ je prepričan profesor dr. Štuhec. To je utemeljil s tem, da so na njem sodelovali predvsem škofje iz evropskih in ameriških dežel, manj pa je bilo predstavnikov afriških držav. „Čas, ko bo Cerkev res globalna, bo takrat, ko bo z vseh kontinentov imela tudi svoje lastne zastopnike na koncilu. Ta čas prihaja in zori in se bo zgodil.“