Br. Alois za Radio Ognjišče: Bodite hvaležni za mir

Slovenija | 03.05.2012, 21:17

Romanje zaupanja na zemlji, ki ga pripravlja Skupnost bratov iz Taizéja, se je letos znova ustavilo v Ljubljani. Na mednarodnem srečanju mladih v Ljubljani se je zbralo približno 1000 mladih iz vse Evrope in Slovenije. Ob koncu srečanja smo se pogovarjali z br. Aloisom.

Ljubljana je bila v teh dneh prestolnica molitve, kako se Vi počutite tu, med mladimi? Kako se počutite v Sloveniji?

Počutim se zelo dobrodošlega, takšna je bila moja izkušnja tudi pred 25 leti. V župnijah in pri družinah so mladi doživeli topel sprejem. To je pomembno, saj mladi tako spoznajo, da je Cerkev prostor za prijateljstvo.

Slovenska Cerkev se je znašla v krizi, ki tudi mlade vznemirja in do nje niso ravnodušni. Kako iti preko teh zunanjih dejavnikov in poglobiti osebno vero?

Vaše vprašanje je hkrati tudi odgovor. V tem času je zelo pomembno je, da najdete osebno vero. Vera danes ni več sledenje tradiciji, če ni osebnega prepričanja, vero izgubimo. Starši ne morejo otrokom nič predati, če ni osebnega prepričanja. Istočasno je res, da je veliko reči v naši Cerkvi, v različnih državah, ki se morajo spremeniti. Prisluhniti jim moramo. V tem času je zelo pomembno, da mladi ljudje občutijo, da je Cerkev njihov dom, ne le Taize, ampak njihova domača župnija. Cerkev je dom, kjer so lahko problemi, a je še vedno naš dom, ki ga ne zapuščamo. To je eden od razlogov, da nadaljujemo srečanja zaupanja ne le v Taizeju ampak tudi drugje, da mladi začutijo, da je Cerkve dom, da ji pripadajo, tudi takrat, ko so prisotni problemi.

Taize je eden od največjih ekumenskih prostorov. Kako je v zadnjih letih zaživel ekumenizem pri nas?

Ekumensko gibanje je danes bolj utrujeno. Teološki dialogi rodijo pomembne in dobre sadove,a le med strokovnjaki in voditelji, premalo pa med vsemi ljudmi, verniki. Duh ekumenizma mora postati bolj živ, večkrat moramo skupaj moliti, le tako ga bomo začutili in živeli. Edino s skupno molitvijo se naučimo, da pripadamo drug drugemu. Baptisti že vabijo k skupni molitvi in to je najboljše, kar lahko storimo.

Bog želi, da smo svobodni. Toda večkrat božje zapovedi doživljamo kot ovire, ne le mladi, tudi starejši. Kako se osvoboditi teh omejitev?

Včasih se nam zdijo božje zapovedi pretežke, a to se dogaja samo zato, ker jih ne razumemo prav. Vsak dan je treba občutiti božjo navzočnost, On je navzočnost. Ko bomo v to navzočnost globlje verjeli, bomo lažje sledili zapovedim. Res je,da so Jezusove zapovedi zahtevne: ljubiti naše sovražnike, kaj to pomeni? Ni lahko, a v veri je to mogoče izpolnjevati, če le gremo v pravi smeri.

Kako bi opogumili vse trpeče, ki v svoji bolečini mislijo, da jih je Bog zapustil?

To se pogosto zgodi. Velikokrat ostanemo brez besed, tudi verniki ne vemo, kaj reči. Pri trpljenju nimamo odgovora, razlage, odgovor je le Kristus, ki je tudi trpel, in naša vera, ki nam pravi, da je Bog bliže tistemu, ki trpi. Veliko situacij je, ko tega ne moremo povedati z besedami, ampak z našo prisotnostjo, da smo blizu trpečemu, to je lahko majhno olajšanje.

Svet je v krizi, ljudi vznemirjajo materialne stiske, kako v tem času in trenutku najti zaupanje Vanj, ki nam daje moč?

Res je, da je ekonomska situacija v Evropski uniji težja in naučiti se moram biti zadovolji s tem, kar imamo in najti polnost življenja v medosebnih odnosih, ne v materialnem bogastvu. Vedno več ljudi se boji, da bodo lahko preživeli z minimalnimi prihodki. Cerkev mora v tem času postati prostor solidarnosti, moramo najti še več načinov za konkretno pomoč, na primer družinam z majhnimi otroki, ki potrebujejo več. Potrebna so konkretna dejanja solidarnosti. Mogoče bo v prihodnosti imela naša Cerkev več dela na tem področju.

Kaj bi sporočili vsem Slovencem?

Razmišljam o stanju pri vas pred 25 leti. Mladi tega časa niso izkusili, toda zelo pomembno je, da ste hvaležni za mir. Treba je poiskati in se naučiti, kako živeti v tej svobodi na odgovoren način.

Brat Alois, Taizéjski prior

Brat Alois, po rodu Nemec, a od leta 1984 naprej s francoskim državljanstvom, se je rodil 11. junija 1954 na Bavarskem, odraščal je v Stuttgartu in je katoliške veroizpovedi. Njegovi starši pa so bili rojeni in vzgojeni v takratni Čehoslovaški.

Po mnogih obiskih Taizéja, je ostal tam, najprej kot prostovoljec, leta 1974 pa je prejel molitveno albo taizéjskih bratov. Od takrat naprej živi v Taizéju. Že kot prostovoljec in kasneje kot brat je obiskal mnoge države srednje in vzhodne Evrope, v znak podpore tamkajšnjim kristjanom, še v času, ko so bile te države pod sovjetskim vplivom. Brat Roger ga je s "Pravili Taizéja", ki jih je objavil leta 1953, določil s privoljenjem ostalih bratov kot njegovega naslednika. To se je zgodilo na koncilu skupnosti januarja 1998. Pravzaprav ga je izbral že leta 1978, a o tem ni vedel nihče. Januarja 2005 je brat Roger obvestil sobrate, da bo zaradi utrujenosti od teže let, ki jo je prinesla njegova starost, v letu dni mesto priorja prevzel brat Alois.

V preteklih letih je brat Alois koordiniral mednarodna srečanja v Taizéju in evropska srečanja, ki so se zvrstila po večjih mestih Evrope. S posebnim zanimanjem za glasbo in liturgijo, vedno veliko svojega časa posveti poslušanju in spremljanju mladih ljudi.

Že v prvih mesecih, kot novi prior, je brat Alois v spremstvu nekaterih sobratov opravil štiri obiske: k papežu Benediktu XVI, k patriarhu Bartolomeju I v Konstantinopel, šel je na Svetovni koncil Cerkva v Porto Allegre (Brazilija) in k patriarhu Alekseju II v Moskvo. "S temi obiski bi rad pokazal da z brati vneto iščemo stike med kristjani. V Taizéju želimo le poudariti skupnost v Kristusu, ki že obstaja med vsemi, ki smo krščeni."

Brat Alois je prav tako začel obiskovati brate, ki živijo v manjših skupnostih po svetu, pogosto med najrevnejšimi, v Braziliji, Senegalu in Koreji.

Mednarodna srečanja mladih v Taizéju se nadaljujejo, prav tako tudi evropska srečanja ob koncu leta v večjih mestih stare celine. Še več, da bi razširili "romanja zaupanja", ki jih je začel brat Roger pred petindvajsetimi leti, da bi dobila nove razsežnosti, načrtujemo srečanja v Aziji, Južni Ameriki in Afriki. Brat Alois razlaga: "Popoldan, tistega dne ko je umrl, je brat Roger izrekel nekaj besed, ki nam ostajajo kot oporoka: "V kolikor naša skupnost ustvarja v človeški družini priložnosti za širitev …" In potem je prenehal, preutrujen, da bi končal stavek. Kaj je mislil s "širitvijo"? Verjetno je želel reči: naredite vse, da se povrne zavzemanje za vsakega človek, da je božja ljubezen, brez izjem enaka do vsakega izmed nas. Želel je, da bi naša majhna skupnost – skozi svoje življenje in skromno predanostjo, uresničevanjem skupaj z drugimi – lahko predstavila to skrivnost. Zatorej si bratje želimo tega kot izziv skupaj z vsemi po svetu, ki iščejo mir."