FOTO: Milano: Papež se je srečal z duhovniki, redovniki, birmanci, oblastniki in družinami

Cerkev na Slovenskem | 02.06.2012, 21:52

Papež Benedikt XVI. je drugi dan svojega obiska v Milanu po zasebni maši v palači milanskega nadškofa kardinala Angela Scole v stolnici najprej molil dnevno molitveno uro in počastil relikvije svetega Karla Boromejskega. Nato se je srečal z birmanci, oblastniki, dan pa sklenil z družinami.

Papež na srečanju s predstavniki oblasti: Državne ustanove morajo služiti družini

S predstavniki milanskih oblasti se je sveti oče Benedikt XVI. sestal popoldne ob petih na sedežu milanske nadškofije. V nagovoru zbranih je kot vzor dobrega upravitelja postavil sv. Ambroža, velikega milanskega škofa iz 4. stoletja, ki je pred izvolitvijo za škofa bil državni namestnik severnoitalijanskih pokrajin Ligurije in Emilije s sedežem v Milanu.

Za sv. Ambroža je bila prva pomembna lastnost tistega, ki je na oblasti, pravičnost. Ta je najvišja javna krepost, saj se nanaša na dobro celotne skupnosti, vendar pa sama zase ni dovolj. Pravičnost mora spremljati ljubezen do svobode, ki jo sv. Ambrož smatra kot razločevalni element med dobrim in slabim vladanjem, kajti dobri ljudje ljubijo svobodo. "Svoboda ni privilegij nekaterih, ampak pravica vseh, dragocena pravica, ki jo civilna oblast mora zagotavljati," je poudaril papež. Tu se po njegovih besedah nahaja eno od temeljnih načel laičnosti države: zagotoviti svobodo, da bodo vsi lahko predlagali svoj pogled na skupno življenje, vedno v spoštovanju do drugega in v okviru zakonov, ki zagotavljajo dobro vseh.

Benedikt XVI. je nato poudaril, da morajo zakonodaja in delovanje državnih ustanov še posebej služiti družini. Država je namreč namenjena služenju in varovanju oseb in njihove blaginje v njenih številnih vidikih, začenši s pravico do življenja, ki se ne sme nikoli namensko zatirati. "Država je poklicana, da prizna družini lastno identiteto, ki je utemeljena na zakonski zvezi in odprta za življenje, ter da prav tako prizna primarno pravico staršev do svobodne vzgoje in formacije otrok, v skladu z vzgojnim načrtom, ki ga starši smatrajo kot pomembnega in ustreznega," je poudaril papež in dodal, da družina ni deležna pravičnosti, če država ne podpira svobode do vzgoje in izobraževanja za skupno dobro celotne družbe.

To, da država obstaja za državljane, je po papeževih besedah povezano tudi s konstruktivnim sodelovanjem s Cerkvijo. Nedvomno ne zato, da bi se s tem ustvarila zmešnjava glede namena in različnih vlog, ki pripadajo civilni oblasti in sami Cerkvi, ampak zaradi prispevka, ki ga je Cerkev nudila in ga še vedno lahko nudi družbi s svojimi izkušnjami, naukom, izročilom, ustanovami in dejavnostmi, s katerimi služi narodu. Papež je spomnil na vrsto svetnikov s področja karitativnosti, šole in kulture, skrbi za bolne in odrinjene. To izročilo še naprej daje sadove: dejavnost lombardijskih kristjanov je na teh področjih precej živa in morda še bolj pomembna kot v preteklosti. Krščanske skupnosti širijo te dejavnosti zaradi zastonjske preobilice Kristusove ljubezni in zaradi vse obsegajoče izkušnje svoje vere. Čas krize, v katerem živimo, potrebuje poleg pogumnih tehnično-političnih odločitev tudi zastonjskost, je poudaril sveti oče.

Sveti oče birmancem: 'Da', ki je svoboden in zavesten

„Na tem slavnem nogometnem stadionu ste glavni igralci danes vi!« S temi besedami je sveti oče pozdravil okoli 80.000 birmancev in njihovih spremljevalcev, s katerimi se je srečal dopoldne na stadionu Meazza ali San Siro v Milanu. Najprej jim je spregovoril o poti, ki so jo prehodili do prejema zakramenta svete birme. Spomnil jih je na veliko vrednost krsta, ki je prvi od zakramentov, ki so ga prejeli. Krst je kot »vhodna vrata v krščansko življenje“. Prejeli so ga zahvaljujoč svojim staršem in botrom. Od tistega trenutka dalje so del družine Božjih otrok, kristjani in člani Cerkve.

„Sedaj ste zrasli in lahko Bogu sami izrečete svoj osebni 'da', 'da', ki je svoboden in zavesten.“ Zakrament birme potrdi krst. Pri njem se prejme darove Svetega Duha, ki pomagajo hoditi naprej po poti življenja kot zveste in pogumne Jezusove priče. „Darovi Duha so čudovite stvarnosti, ki vam omogočajo, da se oblikujete kot kristjani, da živite evangelij in ste aktivni člani skupnosti.“ Ti darovi so: dar modrosti, s katerim se lahko odkrije, kako dober in velik je Gospod, in ki daje življenju polnost okusa; dar umnosti, s katerim se lahko v globini razume Božjo besedo in resnico vere; dar svèta, ki vodi k odkritju Božjega načrta za vsako življenje; dar moči, s katerim se premagujejo skušnjave zla in se dela dobro; dar vednosti, ki uči v stvarstvu odkrivati znamenja, sledove Boga, odkrivati, kako Bog govori vedno in vsakomur, ter ki pomaga vsakdanje delo poživljati z evangelijem; dar pobožnosti ohranja v srcu živ plamen ljubezni do Očeta v nebesih, s pomočjo vsakdanje molitve v zaupanju in nežnosti ljubljenih otrok, ta dar opominja, da Bog je, da me pozna in pričakuje moj odgovor; navsezadnje pa še dar strahu božjega, ki pomeni čutiti globoko spoštovanje do Boga in njegove volje.

„Celotno krščansko življenje je pot, je kot hoditi po stezi, ki se vzpenja na goro, in sicer v Jezusovi družbi.“ Vzpon na goro ni lahek, je pa čudovit. Prijateljstvo z njim postaja resničnejše in tesnejše prav z dragocenimi darovi Svetega Duha. Hkrati se hrani z zakramentom evharistije. Papež je mlade zato povabil k zvestemu udeleževanju nedeljske svete maše, pa tudi k zakramentu svete spovedi. Ta je srečanje z Jezusom, ki odpušča naše grehe in nam pomaga delati dobro. Da lahko začnemo znova, da smo svobodni, da nam je vse odpuščeno, je velik dar. Ob tem pa ne sme manjkati tudi vsakdanja osebna molitev. Potrebno se je naučiti pogovarjati z Gospodom, zaupati mu, mu pripovedovati o svojem veselju in skrbeh, ga prositi za luč in podporo na poti.

Sveti oče je birmance nato še spodbudil, naj obiskujejo oratorije v svojih župnijah, naj bodo poslušni svojim staršem, naj ne bodo leni. „Bodite odprti in velikodušni do drugih, premagujte skušnjavo, da bi v središče postavili sebe, kajti sebičnost je sovražnik resničnega veselja. Dovolite mi reči tudi, da vas Gospod vsak dan, tudi danes tukaj, kliče k velikim stvarem. Bodite odprti za tisto, kar vam predlaga, in če vas pokliče, da hodite za njim po poti duhovništva ali posvečenega življenja, mu ne recite ne! Jezus bo napolnjeval vaše srce celo življenje! Obračajte se k visokim idealom! Bodite sveti! Svetost je normalna pot kristjana: ni rezervirana le za nekaj izvoljenih, temveč je odprta za vse. Seveda, z lučjo in močjo Svetega Duha, ki nam ju ne bo primanjkovalo, če bomo razširili naše roke in odprli naša srca, ter z vodstvom naše Matere.“

Papež v milanski stolnici molil z duhovniki, semeniščniki in posvečenimi osebami: Bogoslužje molitvenih ur je temeljna naloga posvečene službe v Cerkvi

Sveti oče Benedikt XVI. je drugi dan svojega obiska Milana ob svetovnem srečanju družin začel z molitvijo dopoldanske molitvene ure v milanski stolnici, pri kateri so se mu pridružili duhovniki, semeniščniki in posvečene osebe. Sledilo je srečanje z birmanci, s katerimi je papež opoldne tudi molil Angelovo češčenje. Popoldne ob 17. uri se bo sveti oče sestal s predstavniki lokalnih oblasti. Osrednji dogodek današnjega dne pa se bo pod imenom praznik pričevanj začel ob 20. uri in 30 minut, ko se bo Benedikt XVI. srečal z družinami v milanskem parku Bressu.

Dopoldanska molitvena ura v milanski stolnici se je začela ob 10. uri. Papež je zbranim duhovnikom, semeniščnikom in posvečenim osebam spregovoril o pomenu bogoslužne molitve, med katero postanejo posredovalci potreb in hrepenjen vsega človeštva. Benedikt XVI. je izpostavil, da vsakodnevna molitev bogoslužja molitvenih ur predstavlja temeljno nalogo posvečene službe v Cerkvi. Tudi preko brevirja, ki skozi dan podaljšuje osrednjo skrivnost evharistije, so duhovniki na poseben način povezani z Gospodom Jezusom, ki je živ in deluje v času. Duhovništvo je po papeževih besedah dragoceni dar. Če se Kristus, za izgradnjo svoje Cerkve, izroča v roke duhovnika, se mora tudi duhovnik brez zadržka izročiti njemu: ljubezen do Gospoda Jezusa je namreč duša in razlog za duhovniško službo. Kot trdi drugi vatikanski koncil, Kristus vedno ostaja načelo in vir edinosti življenja duhovnikov. Da bi dosegli to edinost, se duhovniki morajo povezati s Kristusom v odkrivanju Očetove volje in v darovanju sebe za čredo, ki jim je zaupana. S tem, da predstavljajo Dobrega pastirja, bodo v uresničevanju pastoralne ljubezni našli vez duhovniške popolnosti, ki bo uresničila edinost v njihovem življenju in dejavnosti. Ne obstaja nasprotje med duhovnikom kot osebo in njegovim poslanstvom, je poudaril papež. Pastoralna ljubezen je element, ki povezuje življenje in ki izhaja iz vedno bolj tesnega odnosa s Kristusom v molitvi, da bi duhovnik živel popolno podaritev sebe za čredo, da bo tako Božje ljudstvo raslo v občestvu z Bogom ter bo izraz občestva Svete Trojice. Cilj vsakega našega dejanja je namreč voditi vernike v povezanost z Gospodov in spodbujati rast cerkvenega občestva za zveličanje sveta, je dejal papež.

Papež je posebej podčrtal pomen duhovniškega celibata in posvečenega devištva, ki sta svetli znamenji pastoralne ljubezni in nerazdeljenega srca. Ljubezen do Jezusa nedvomno velja za vse kristjane, a prav poseben pomen ima za duhovnika celibaterja in za tistega, ki je odgovoril na klic v posvečeno življenje: samo in vedno v Kristusu se najde vir in vzor za vsakodnevno ponavljanje ''da'' na Božjo voljo, je izpostavil sveti oče.

Vir: Radio Vatikan