VIDEO: Papež prispel na srečanje družin v Milano

Svet | 01.06.2012, 21:50

Papež Benedikt XVI. je danes popoldne pripotoval v Milano na sedmo svetovno srečanja družin, ki poteka od srede pod geslom Družina: delo in praznovanje. Vrh njegovega obiska bo nedeljska sveta maša, ki naj bi se je udeležilo približno milijon vernikov.

"Papež prihaja, da nas potrdi v veri. Osebnost, pričevanje in poučevanje Benedikta XVI, kot Petrovega naslednika, bo okrepila v nas prepričanje, da ima vera smisel," je dejal milanski nadškof Angelo Scola. Poleg njega so papeža na letališču sprejeli še župan Pisápia, prefekt Lombardi in predsednik regije Lombardije Formigoni.

 Papež je imel nato na trgu pred znamenito stolnico, kjer so ga pričakali predstavniki milanske nadškofije in mesta, prvi nagovor. Kot poroča Radio Vatikan, je zbranim je povedal, da simbol njihovega mesta, katedrala, vabi k dvigovanju pogleda navzgor, proti Bogu. Prav to pa tudi že od vedno zaznamuje Milano, ki je križišče narodov in kultur. Vedno je znalo modro povezovati ponos na lastno identiteto in sposobnost sprejemanja pozitivnih prispevkov v zgodovini. Mesto je tudi danes poklicano odkrivati to svojo vlogo in biti "znanilec razvoja in miru za vso Italijo".

Papež je posebej poudaril pomen solidarnosti. Zahvalil se je za vse, kar milanska nadškofija dela za družine, ki jih je prizadela finančna kriza, in za vse, kar je skupaj s civilno družbo storila za prizadete v nedavnem potresu. V svojem prvem nagovoru med apostolskim obiskom v lombardijski prestolnici je Benedikt XVI. nato spomnil na svetega Ambroža. Ta je vedno ohranjal močne vezi s Cerkvijo v Rimu, od koder je izvirala njegova družina. Njegova pastoralna modrost in njegov nauk o pravovernosti ter krščanskem življenju sta zapustila "neizbrisne sledi" v vesoljni Cerkvi in Cerkvi v Milanu. Slednja je zato poklicana, da v polnosti živi vesoljnost ene Cerkve, da pričuje zanjo in jo tudi bogati. Bogastvo in identiteta milanske Cerkve se posebej jasno izražata prek velikih pastirjev, ki so jo v preteklosti vodili. Papež je v nadaljevanju spomnil na nekatere izmed njih.  

Sveti Karel Boromejski je bil "oblikovalec zavesti in narodnih navad", tako prek svojega obširnega delovanja, ukoreninjenega v globoki združenosti z Bogom, kot tudi prek osebne zgledne strogosti v življenju. Za Milano pa so bile pomembne tudi osebnosti iz ne tako zelo davne preteklosti: blaženi kardinal Andrea Carlo Ferrari, ki je spodbujal socialno prenovo v krščanskem duhu, blaženi Alfredo Ildefonso Schuster, t. i. kardinal molitve, neutruden pastir, ki se je popolnoma podaril za svoje vernike. Dva milanska nadškofa sta bila izvoljena tudi za Petrova naslednika: Achille Ratti je postal papež Pij XI., Giovanni Battista Montini pa papež Pavel VI. Benedikt XVI. je navsezadnje omenil še primer drugih duhovnih sadov, ki so dozoreli v ambrozijanski Cerkvi. Med njimi je sveta Gianna Beretta Molla, ki je bila žena in mati, dejavna v cerkvenem in civilnem okolju, ter ki je znala izražati lepoto in veselje vere, upanja in ljubezni. Njen zgled je za današnji čas prav posebej pomenljiv. Zgodovina Milana je bogata v kulturi in veri, je zbranim predstavnikom mesta zatrdil papež. Spodbudil jih je, da je zdaj njihov čas, da vse to prenesejo na prihodnje generacije, skupaj z vero v Jezusa Kristusa, ki živi sredi med njimi. Pri tem mora biti posebna pozornost namenjena družini, ki je znamenje stabilne kulture, naklonjene človeški osebi.

Sprejemu je sledil koncert v čast svetemu očetu v operni hiši Scala. Papež je prisluhnil Beethovnovi Deveti simfoniji z dirigentom Danielom Barenboimkijem. Benedikt XVI. je bil tokrat prvič kot papež na koncertu v javnem gledališču. Večine koncertov se udeležuje v vatikanski avdienčni dvorani Pavla VI. 

Po koncertu je papež zbrane tudi nagovoril. Poudaril je, da glasbeni in kulturni pomen Scale presega le Milano in Italijo, saj predstavlja oporno točko za cel svet. Vseeno pa je ta ustanova globoko povezana z mestom. Ko je bila stavba po drugi svetovni vojni obnovljena, je postala znamenje upanja tudi za prenovo življenja v mestu.

Papež Benedikt XVI. je svoj nagovor nato posvetil Ludwigu van Beethovnu in slišani skladbi. Opozoril je na skladateljeve besede: „O, prijatelji, nikar teh zvokov, temveč vse bolj prijetne in radostne zapojmo!“ Te besede v skladbi na nek način „obrnejo stran“ in vpeljejo glavno temo, ki je Schillerjeva Oda radosti. Beethoven v svoji glasbi začrta „idealen pogled na človeštvo“. Le-ta ni povsem krščanski, je poudaril sveti oče. Vseeno pa opeva radost "bratskega sobivanja med narodi, zmage nad sebičnostjo". Izraža željo, da bi bila pot človeštva zaznamovana z ljubeznijo. In to je vabilo, ki je namenjeno vsem, onstran vsake pregrade in vsakega prepričanja.

Vir: Radio Vatikan

Zaključek pastoralno-teološkega kongresa

Prvi del srečanja v Milanu, ki je bil sestavljen predvsem iz predavanj in okroglih miz v sklopu teološko-pastoralnega kongresa, se je danes sklenil. Številni sociološki, antropološki in teološki strokovnjaki so se strinjali, da družina kljub številnim spremembam in izzivom, ostaja temeljni kamen civilnega življenja in družbe.

Milanski nadškof Angelo Scola je ocenil, da je bil kongresni del srečanja zelo dobro obiskan, vzdušje pa je bilo pristno in napolnjeno z duhovnostjo. Uradne spletne strani srečanja v Milanu si je v prvih treh dneh ogledalo 100 tisoč spletnih obiskovalcev z vsega sveta. Prav tako so bili zelo dobro obiskani vsi dogodki v sklopu kongresa, ki se ga je udeležila tudi slovenska delegacija. Škof Franz-Peter Tebartz-van Elst iz Limburga, ki je pri nemški škofovski konferenci zadolžen za družino, je o vtisih po koncu teološko-pastoralnega kongresa povedal: „Zavedam se, da mora takšno čudovito srečanje, kakršno je tole, zbuditi več pozornosti tudi pri nas v Nemčiji, da bomo v prihodnjih letih pripeljali nanj več družin, ki jim bo takšna okrepitev medsebojnega izmenjavanja zelo v prid.“

V Milanu so tako tudi odgovorni za družino pri nemških ordinariatih in generalnih vikariatih, ki bodo prenesli izsledke v nemške škofije, pravi škof Tebartz-van Elst: "Mladi ljudje vendar zelo hrepenijo po tem, da bi doživljali uspešno in trdno družino. V tem smislu je, menim, dobro, če družine in zakonci, povedo, kako živijo to poklicanost in kako premagujejo težave v moči vere. Nič ne nosi in oživlja tako kakor živeto pričevanje. To mora imeti več prostora, se mora bolj razmahniti."

Država gostiteljica, Italija, je že več let zadnja po rodnosti v Evropski zvezi. Kriva je zlasti gospodarska kriza, ki jo tu občutijo že dlje kakor drugod in zdaj udarja z novo močjo, je prepričan nemški kardinal Walter Brand.

Zvečer čaščenje in molitev, tudi za žrtve potresa

Molitev ob 21.30 in večerna evharistija v milanski katedrali je bila eden vrhuncev praznika družin v Milanu. Dogodek je vodil kardinal Ennio Antonelli, predsednik Papeškega sveta za družino, skupaj s škofi s prizadetih območij.

Adoracija je zato sočasno potekala tudi v številnih cerkvah in župnijah milanske škofije in v nekaterih lombardijskih župnijah. Monsignor Roberto Busti, škof Mantove, ki Monsignor Antonio Lanfranchi, škof iz Modene, ferrarski škof Paolo Rabitti ter škof iz Carpija, Francis Cavina. Vodilna tema evharističnega čaščenja je bila enaka temi svetovnega srečanja: Družina: Delo in počitek. "To bo praznovanje zelo preprosto," je dejal mnsg. Claudio Magnoli, odgovoren za liturgično službo škofije v Milanu in kustos praznovanja: "Po izpostavljenem in evharistiji bodo sledile tri slike oziroma kateheze: Skrivnost iz Nazareta, Naloga vir za družine in Praznovanje je čas za Gospoda."

Razmišljanja o Gospodovem dnevu

Rdeča nit zadnjih predavanj v sklopu teološko-pastoralnega simpozija je bila družina v povezavi s posvečevanjem Gospodovega dne. Prof. Blanca Castilla, teologinja in antropologinja, ki poučuje na Papeškem inštitutu Janeza Pavla II v Madridu, je govorila o "družini med antropologijo in vero."

Zatem je nadškof iz Bostona, kardinal Sean O'Malley predaval o posvečevanju praznika oziroma o Gospodovem dnevu. Sklepni del je zaupan kardinalu Enniu Antonelliju, predsednik Papeškega sveta za družino. V baziliki je Enzo Bianchi razmišljal na temo "Evharistija družine v dnevu Gospodovem ", skupaj s tremi pari iz Poljske, Kolumbije in Italije. V cerkvi svetega Štefana pa bodo udeleženci iz različnih področij - Libanon, Benin, Kongo in Ukrajina - delili svoja pričevanja o družini in praznovanja v različnih državah sveta. Udeleženci kongresa so se  ob 16. uri zbrali na trgu pred katedralo, kjer so počakali na prihod svetega očeta.

"Božji vrt" za vse otroke sveta

Približno 900 otrok in mladostnikov iz 53 držav pa imajo ob robu teološko-pastoralnega kongresa priložnost za razpravo o družinskih temah, z jeziki in metodami, ki so zanje najbolj primerne; s pogovori, petjem, plesi.

V središču mesta je namreč simbolni Vrt, ki povezuje delo in praznovanje družine. "Družina, delo in počitnice so darila in blagoslovi Boga, da nam pomagajo živeti popolnoma človeško," je dejal Benedikt XVI. Mlajše generacije pa so pozvane, naj gradijo sanje in pot, ki lahko spreminja svet. Vse to pa se začne s trdnimi koreninami, ki so vtkane v družini tkanine. Zjutraj je mlade med drugim obiskal kapetan Interja, Javier Zanetti, ki je spregovoril o svoji izkušnji kot moža in očeta.

Oljka iz Nazareta, simbol dialoga med judi in kristjani

Izraelsko ministrstvo za turizem je 7. svetovnemu srečanju družin simbolno namenilo oljko. Iz rok svetovalca za zadeve turizma izraelskega veleposlaništva jo je dopoldne prejel milanski kardinal Angelo Scola, in sicer na prizorišču kongresa otrok. Oljka dopolnjuje simboliko vrta, mesta, ki simbolično povezuje delo in praznik.

Nadaljni program svetega očeta

Jutri dopoldne po zasebni maši v palači milanskega nadškofa kardinala Scole bo Benedikt v stolnici molil dnevno molitveno uro in počastil relikvije svetega Karla Boromejskega. Temu bo sledilo srečanje z birmanci na stadionu Giuseppe Meazza, ki se imenuje tudi San Siro. Popoldne je predvideno srečanje z oblastmi, zvečer pa bo v parku Bresso uvod v nedeljsko sveto mašo. Papež se bo udeležil pričevanj, na katerih bodo posamezniki spregovorili o svojih krščanskih izkustvih. Srečanja naj bi se udeležilo približno 300.000 romarjev.

Na istem kraju bo papež Benedikt v nedeljo dopoldne maševal in po maši molil angelovo češčenje. Tudi tokrat bo kosil v nadškofijskem domu, in sicer s kardinali, škofi in nekaj družinami. Malo pred odhodom se bo papež, kakor običajno zahvalil pripravljavcem srečanja. Njegov prihod v Vatikan je predviden za nedeljo zvečer.