Kaj se dela z našim jezikom?

| 28.04.2012, 22:54 Matjaž Merljak

Naša gostja 28. aprila 2012 je bila slovenska jezikoslovka, doktorice filoloških znanosti, nekdanja vodja katedre za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo na oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, jubilantka 80-letnica, Martina Orožen.

Rojena je bila 12. oktobra 1931, v Turju nad Hrastnikom. Izhaja iz knapovskih (rudarskih) krajev, ki so v njej spodbudili ljubezen do jezika. V Hrastniku je imenovana tudi za častno občanko…

V Turju je preživela srečna otroška leta v družini, ki je bila zelo povezana in je cenila slovensko duhovno kulturo. Doživela je tragično medvojno usodo, saj je ostala brez očeta, ki je bil leta 1942 ustreljen kot talec v Mariboru. Za njim je ostala žena in 6 otrok v družini.

Po vojni je odšla v gimnazijo Celje, kjer je 1951 maturirala. Zatem se je odločila za študij jezikoslovja. Leta 1957 diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti iz slovenskega jezika s književnostjo in iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja. Potem je postala na fakulteti asistentka za staro cerkveno slovanščino in leta 1966 doktorirala z disertacijo Razvoj futuralno-modalnih gramatičnih oblik v knjižni slovenščini od 16. do 19. stoletja.

Kasneje se je izpopolnjevala na polonistiki in slavistiki v Varšavi, bila lektorica slovenskega jezika v Krakovu, in dve leti je vodja lektorata slovenskega jezika na Dunaju in v Gradcu. To so bili trdi socialistični (informbirojevski) časi, ki pa so bili na Poljskem in v Avstriji drugačni. Dr. Orožen pravi, da je na Poljskem začutila nekakšno svobodo, ki pa je pri nas seveda ni bilo….

Dr. Martina Orožen je največja poznavalka zgodovine in razvoja slovenskega jezika. Njeno znanstvenoraziskovalno zanimanje je bilo usmerjeno k proučevanju slovnične zgradbe in besedišča slovenskega (knjižnega) jezika od najstarejših spomenikov slovenskega pismenstva (brižinskih spomenikov) do srede 19. stoletja. Tudi bogastvu slovenskih narečij je posvetila veliko svoje pozornosti. Pravi, da je slovenščina zelo arhaičen (in najmanjši) slovanski jezik, kjer pa najdemo prvine vseh drugih slovanskih jezikov…

Ob koncu pogovora je razmišljala tudi o tem, da je kdaj žalostna glede na to, kaj se z jezikom dela v času samostojne Slovenije. Namesto da bi jo zaščitili in poudarili njene posebnosti, dopuščamo vanjo vdor različnih tujih besed in izrazov ter rahljamo njene zakonitosti.

Dr. Martina Orožen nam je zaupala še, da je kljub 80. letom zadnjo knjigo že napisala na računalniku, da hoče osvojiti pa tudi internet, da je tudi aktivna župljanka… Vsekakor zanimiva gostja.