Šest desetletij pojavljanja slovenskih imen v Andih

| 03.05.2012, 07:28 Matjaž Merljak

Dinko Bertoncelj, danes gotovo starosta bariloških gornikov, je tedniku Svobodna Slovenija poslal pismo, ki ga v celoti objavljamo.

Samo na kratko bi rad omenil, kako pomembno je bilo leto 1952 za slovenske bariloške gornike. Minulo je 60 let odkar so se začela pojavljati slovenska imena v argentinskih Andih. Ne samo križ na vrhu gore Capilla, ki je eden najlepših spomenikov slovenskim žrtvam, tudi prvenstveni vzponi in poimenovanje vrhov z slovenskimi imeni, kar je sedaj že zgodovina, je velikega pomena.

13. februarja je bil preplezan stolp v katedralskem pogorju, do takrat imenovan Campanille in ker do takrat še ni bil preplezan, so ga nekateri imenovali invencible. (nepremagljiv). Slovenci smo ga preplezali in poimenovali v Campanille esloveno (Slovenski zvonik). Mislim, da se ne motim, če povem, da je bila prvič v zgodovini argentinskih Andov omenjena Slovenija. Ravno 28. marca je minulo 60 let odkar smo poimenovali nepreplezani srednji stolp in glavni vrh v pogorju Tres Picos, ki se nahaja med jezerom Puelo in Cholila, v Torre Tuma. Ime Henrik Tuma, ki je nekoč, nekje napisal: »Kje je volja, tam je pot«, geslo, ki me je spremljalo vse življenje in ne samo v gorniških podvigih ...

Isti dan je še ena slovenska naveza osvojila nepreplezan vzhodni vrh in ga imenovala Torre Frey in to v priznanje inženirju Emiliu Freyu, ustanovitelju in predsedniku Club Andino Bariloche, ki je nas Slovence izredno cenil.

Na tretji vrh, ki je bil pa že nekoč osvojen po legendarnem Otto Meilingu in se tudi po njem imenuje, se je pa potrudil Vojko Arko. Na tak način so bili v istem dnevu na vseh treh vrhovih sami Slovenci.

Tudi z obletnico prvega vzpona na najvišjo goro Patagonije, San Valentin v kontinentalnem ledu, imamo Slovenci kar dosti zaslug. V odpravo, ki jo je organiziral Club Andino Bariloche sta bila povabljena tudi dva iz naše skupine. Od odprav, ki niso bile uspešne, in to verjetno največ zaradi slabega vremena, ki je na dnevnem redu, je bilo samo nekaj podatkov. Kljub vsem težavam s slabim vremenom (ocenjujem kakšnih 60 km s smučmi, od Lagune San Rafael do podnožja gore), se je odpravi posrečilo 18. decembra osvojiti izredno lep vrh San Valentin.

Vse to so spomini na tisto lepo dobo, ko so bariloški »zagnanci« in šumski bratje začeli uveljavljati slovenska imena v argentinskih Andih.