Dan upora

| 27.04.2012, 00:30

V Sloveniji je 27. april državni praznik, ki je prva leta uradno imenoval Dan upora. Pozneje so ga nekateri preimenovali v „dan upora proti okupatorju“ in ga s tem približali nekdanjemu Dnevu osvobodilne fronte.

Praznik „dan upora“ je bil zamišljen kot počastitev spomina na dogodke in ljudi, ki so se skozi tisočletno zgodovino slovenskega naroda upirali tuji oblasti na naših tleh, se zavzemali za več pravic in končno omogočili, da je Slovenija postala samostojna država. Tisti, ki se nikakor niso bili pripravljeni odpovedati nekdanjemu dnevu OF, so v nekaj leti poskrbeli za to, da se je praznik najprej pogovorno, potem pa tudi uradno preimenoval v dan upora proti okupatorju. Od takrat praznovanja spremlja senca Osvobodilne fronte oziroma 27. april 1941; upora v letu 1991 pa v praznovanjih ni čutiti, kaj šele tigrovcev ali Maistrovih borcev ...

Kaj se je dogajalo 27. aprila 1941?

Kronisti so zapisali, da se je na ta dan zbrala katoliška mladina iz Ljubljane in v Delavski zbornici ustanovila „Slovensko legijo“. To je bila prva proti-okupatorska organizacija, če izvzamemo organizacijo TIGR, ki se je na Primorskem takrat že drugo desetletje borila proti fašizmu. Sicer pa je bil 27. april 1941 zgodovinsko gledano povsem navaden dan. Dan pred tem, 26. aprila, je Maribor obiskal Adolf Hitler in izrekel znani ukaz: “Naredite mi to deželo znova nemško, tako nemško kot je preostala Štajerska.” Isti večer je bila v Vidmarjevi vili pod Rožnikom v Ljubljani ustanovljena tako imenovana Protiimperialistična fronta. Pod vodstvom Komunistične partije Slovenije je bila naperjena proti zavezniškim državam v drugi svetovni vojni, Franciji, Veliki Britaniji in Združenim državam Amerike, ter proti domačim kapitalistom. Takrat je bila namreč še v veljavi pogodba o kolaboraciji Hitlerjeve Nemčije in Stalinove Rusije. Organizacija je s tem napovedala začetek razrednega boja. Na tesno povezanost obeh strani kaže tudi praznovanje 1. maja 1941 v Zasavju, kjer so komunisti proslavljali praznik dela skupaj z nemškimi vojaki. Šele po napadu Nemčije na Rusijo se je njen odnos do okupatorja spremenil, dobila pa je tudi novo ime: Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Sestavljale so jo štiri skupine: Komunistična partija Slovenije, krščanski socialisti, slovenski sokoli in kulturni delavci. V času druge svetovne vojne na slovenskih tleh je Osvobodilna fronta poleg boja proti okupatorju izvedla tudi komunistično revolucijo in izzvala državljansko vojno. Po sedmih desetletjih nekateri še vedno poveličujejo njena junaštva, drugi pa raje ne praznujejo, saj je dan upora po dvajsetih letih še vedno brez vsebine, ki bi zaobjela vse pomembne korake na poti k samostojnosti.