1. maj je praznik dela, obhajamo tudi god Jožefa delavca

Slovenija | 01.05.2012, 00:30

1. maja po svetu in v Sloveniji praznujemo mednarodni praznik dela. Katoliška Cerkev ob tem dnevu v ospredje postavlja zgled svetega Jožefa delavca. O delu kot vrednoti, položaju slovenskega delavca in izzivih, s katerimi se na tem področju sooča naša družba, smo govorili z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Andrejem Vizjakom ter članico Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Stanko Kukar.

O mednarodnem prazniku dela

1. maj delavce po vsem svetu opominja na pomen medsebojne solidarnosti. Spominjamo se dogodkov v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, a je policija demonstracije zatrla, umrlo je šest ljudi. Praznik dela 1. maja zaznamujejo v številnih svetovnih državah, ne praznujejo pa ga v ZDA, od koder izvira. Američani se pravic delavcev spomnijo vsak prvi ponedeljek v septembru.

Na Slovenskem smo praznik dela začeli praznovati šele v 20. stoletju, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948. Že tradicionalno pri nas na večer pred 1. majem zagorijo kresovi, v številnih krajih postavijo mlaje, prav tako ne gre brez prvomajskih budnic. Po vsej državi se vrstijo različne prireditve, ki jih obiskujejo številni politiki.

God svetega Jožefa delavca

Cerkev je osebnost svetega Jožefa kot vzor za delavce uradno predlagala leta 1955. Papež Pij XII. je namreč takrat uresničil prošnje, ki so prihajale v Rim predvsem iz vrst krščanskega delavstva z vseh koncev sveta. Cerkev je tako uvedla versko razsežnost praznika in ga razsvetlila z vzorom tesarja iz Nazareta, ki mu je bil zaupan učlovečeni Božji Sin. V njegovem liku vidi vzor in zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter tako poskrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. Praznik dela je postal posvečen dan, v katerem ni prostora za neslogo, sovraštvo in nasilje.

Vsebina praznika svetega Jožefa delavca izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. je leta 1891 objavil okrožnico Nove stvari, s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo danes vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev.

Vizjak in Kukarjeva o odnosu Slovencev do dela

Delo bi moralo biti vrednota, a Vizjak ima občutek, da ni povsem tako. Meni, da so verjetno krivi težki časi, ob tem pa tudi slabi zgledi. "To, da lahko nekateri obogatijo čez noč in brez dela, to, da so določene anomalije v tej družbi, demotivira marsikoga, da jemlje delo kot vrednota. Bojim se tudi, da so med mladimi zaradi slabih zgledov iznajdljivost, preračunljivost, celo izkoriščanje čedalje bolj v ospredju, namesto da bi imeli in razvijali delo kot vrednoto," je poudaril. Kukarjeva je spomnila, da je bilo delo za Slovence nekoč zelo velika vrednota. "Slovenci smo bili še v času skupnega bivanja v Avstriji in pozneje v Jugoslaviji znani kot dobri, vestni in pošteni delavci," je dejala. A strinja se z ministrom, da se je pomen vrednote dela in delavnosti zmanjšal, ponekod celo izginil. "Čas tranzicije in divje privatizacije ter nepremičninskih in finančnih špekulacij postavil v ospredje načelo hitro zaslužiti s čim manj dela."

Kukarjeva opozarja, da so delavci največja žrtev preoblikovanja naše družbe iz pretežno industrijske v pretežno storitveno, preoblikovanja iz planskega v tržno gospodarstvo. "Zelo se je povečalo razslojevanje družbe na maloštevilne bogataše, tajkune in tajkunčke, ki so izkoristili neurejene pravne okvire za zasebno bogatenje na račun množice delavcev." Po mnenju Kukarjeve je problem v tem, da je delo postalo blago in je izgubilo človeško dostojanstvo.

"Želim zelo jasno poudariti, da si tako naše ministrstvo kot vsa vlada prizadevamo Slovenijo izvleči iz tega nezavidljivega položaja," je dejal Vizjak. Kot je dodal, je ključni predpogoj za snovanje ukrepov, ki bodo spodbudili gospodarstvo in ustvarjali nova delovna mesta, uravnoteženje javnih financ.

"Prepričan sem, da smo v Sloveniji sposobni sami sebi kreirati boljšo prihodnost, da je toliko potenciala v naših ljudeh, da sta nam tranzicija in kriza odstrli nekatere pomanjkljivosti družbe v zadnjih dvajsetih letih, da smo toliko dozoreli, da teh napak ne bomo več ponavljali, da smo se od njih nekaj naučili," je optimističen minister. "Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo. Predvsem delavkam in delavcem želim, da bi bili vedno trdni ljudje," pa je dejala Kukarjeva.