Krizo osebno občuti vsak osmi Slovenec
Slovenija
Občutenje gospodarske recesije je po podatkih Društva za marketing Slovenije na najvišji stopnji doslej. V pomladanskem merjenju raziskave Trženjski monitor je kar 77 odstotkov vprašanih pritrdilo, da osebno čutijo vpliv recesije na njihovo vsakdanje življenje, kar je pet odstotnih točk več kot pred pol leta.
Društvo za marketing Slovenije (DMS) je predstavilo rezultate že sedmega merjenja raziskave Trženjski monitor, ki se osredotoča na zaznave recesije in vedenje slovenskih porabnikov. v spomladanski raziskavi ugotavljajo, da kar 8 od 10 Slovencev osebno občuti recesijo. „Sedmo merjenje trženjskega monitorja je potekalo v luči zaznav porabnikov da se pripravljajo varčevalni ukrepi in zato rezultate beremo tudi v tem duhu. Vsekakor pa sporočajo, da do sedaj najvišji delež tistih, ki na dnevni ravni občutijo krizo oziroma recesijo, takšnih je 77%, sicer pa hkrati tudi sporočajo da so uporabniki privzeli krizo kot način življenja oziroma bivanja v njej kar se tiče porabniških navad, odnosa do nakupovanja, prioritet, načrtovanja, informiranja in seveda predvsem odzivanja na cenovno ugodne nakupe,“ je povedala predsednica Društva za marketing Slovenije Maja Makovec Brenčič.
Krizo smo prevzeli kot način življenja
Izrazito višji je tudi delež tistih, ki pričakujejo, da se bo njihova plača v bližnji prihodnosti znižala - delež se je več kot podvojil in znaša 33 odstotkov (pred pol leta 14 odstotkov), za tri odstotne točke je višji tudi delež tistih, ki pravijo, da se jim je plača že znižala (15 odstotkov). "Uporabniki so privzeli krizo kot način življenja kar se tiče porabniških navad, odnosa do nakupovanja, prioritet, načrtovanja, informiranja in seveda predvsem odzivanja na cenovno ugodne nakupe," meni Makovec Brenčič. Dodaja, da podobno sporoča tudi koncept vse večjih zaznav samooskrbe, vse bolj učinkovitega nakupovanja na spletu, "kar je zelo podobno globalnim dognanjem o porabniku".
Merjenje je potekalo neposredno po napovedi vlade o znižanju plač v javnem sektorju, zato je rezultate po navedbah predsednice društva potrebno brati v ustrezni luči. Med tistimi, ki so zaposleni v javnem sektorju, je namreč takšnih, ki pričakujejo znižanje plače, skoraj tri četrtine (73 odstotkov), medtem ko jih 12 odstotkov trdi, da se je njihova plača že znižala.
Zasebni sektor bolj optimističen od javnega
V zasebnem sektorju je takšnih, ki pričakujejo znižanje plače, 14 odstotkov oz. petkrat manj kot v javnem sektorju. Tudi delovna mesta se zdijo manj varna kot pred pol leta, tokrat v povprečju vsak četrti zaposleni (25 odstotkov) pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti delovno mesto izgubil, kar je sedem odstotnih točk več kot pred pol leta. Negativna pričakovanja so večja v zasebnem sektorju, kjer ta delež znaša 29 odstotkov, medtem ko je v javnem sektorju takšnih polovico manj (15 odstotkov). V društvu za marketing Slovenije kot zanimivost navajajo, da je delež tistih, ki pravijo, da se ne odrekajo ničemur, ponovno zrasel na 48 odstotkov. „To pa verjetno pomeni tudi, da so se potrošniki očitno navadili živeti in trošiti v novih razmerah," so zapisali v marketinškem društvu.
Večina Slovencev se poslužuje samooskrbe s hrano
Med skupinami izdelkov in storitev, ki se jih potrošniki najpogosteje odrekajo, se vrstni red na prvih treh mestih ni spremenil - še vedno je na prvem mestu skupina obleka in obutev (17 odstotkov), sledi dopust (15 odstotkov) in na tretjem mestu hrana in pijača (12 odstotkov).
Med novostmi sedmega vala Trženjskega monitorja je bil poseben sklop vprašanj, ki se nanaša na samooskrbo s hrano. Skoraj tri četrtine vprašanih (71 odstotkov) trdi, da se poslužuje samooskrbe s sadjem in zelenjavo na način domače pridelave. Dobra četrtina (28 odstotkov) se s sadjem in zelenjavo oskrbuje pri starših oziroma sorodnikih, dobra petina (21 odstotkov) pa pri lokalnih kmetih.
