Šoltes: Računsko sodišče postavlja ogledalo vsakokratni oblasti

Slovenija | 05.04.2012, 13:54

Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je v pogovoru za Radio Ognjišče odgovarjal na vprašanja povezana s porabo državnega denarja, o varčevanju pa tudi o nepravilnostih pri porabi proračunskih sredstev. Glede zadolževanja slovenskih občin dejal, da je to zaskrbljujoče in omenil povezovanje občin. Dodal je tudi, da nobena politika ne mara nadzora.

Javnost je bila do Računskega sodišča posebej pozorna od poziva nekdanjega okoljskega ministra Janeza Podobnika k odstopu oziroma k njegovi razrešitvi. Dr. Šoltes priznava, da je bil ta primer prelomen predvsem pri diskusiji o ocenah računskega sodišča. „To pomeni, da se je šele takrat najvišja politika začela zavedati, da Računsko sodišče je, da niso nedotakljivi in da tudi najvišja politika nosi breme odgovornosti.“

Veliko polemike je v zadnjem času dvignila tudi revizija smotrnosti poslovanja slovenskih občin. „Vem, da smo sprožili veliko nejevolje pri županih,“ je dejal dr. Šoltes in dodal, da je problematika slovenskih občin večplastna. „Določene občine so finančno zelo problematične predvsem zaradi dolgov, ki so se nabrali v minulih letih. Razmislek za naprej bo potreben. Sam vidim perspektivo v združevanju.“ Dr. Šoltes je opozoril tudi na to, da se ob ustanovitvi novih občin ni predvidevalo, da lahko zabredejo celo do bankrota, prav zato bo tem občinam potrebno pomagati, vendar opozarja, da to ne bo lahko. „Določene zadeve smo prepustili v upravljanje občin, vendar bi jih po našem mnenju morala izvajati država,“ je povedal in omenil zbiranje smeti. „Vprašanje komunalnih pristojnosti bi moralo soditi, predvsem glede reciklaže odpadnega materiala, med pristojnosti javne gospodarske službe. Država je tista, ki bi na tem področju morala prekiniti z valom „biznisa“, saj se nam v nasprotnem primeru obetajo težave, predvsem pri vprašanju, na kakšen način reciklirati smeti.“

Računsko sodišče je v lanskem letu izvedlo 217 revizij, kar je 76 več kot leto poprej. Na podlagi tega so izdali 71 revizijskih poročil, 31 porevizijskih poročil, obravnavali so poslovanje 90 revidirancev, ocenili 190 izvedenih popravljalnih ukrepov, kar je znatno več kot leto poprej, ko je bilo ocenjenih 82 popravljalnih ukrepov, od katerih jih je 125 ocenilo kot zadovoljive, 50 kot delno zadovoljive in 15 kot nezadovoljive. Ob tem je računsko sodišče uporabnikom javnih sredstev dalo kar 251 priporočil. „Imamo približno 4000 revidirancev. To pomeni, da posredno ali neposredno uporabljajo državna sredstva,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltes in dodal, da revidirajo predvsem pravilnost in smotrnost poslovanja. Predvsem pri slednjem poskušajo osvetliti posamezne pereče probleme, ki ne zajemajo zgolj enega revidiranca, ampak širši krog.

Na vprašanje, ali ga preseneča, da se politika zelo odklonilno obnaša do poročil Računskega sodišča, pa je dr. Šoltes dejal, da ne: „To je dokaj običajno, ne samo pri nas, da tovrstne institucije, pri kateri koli oblasti niso prav priljubljene. Mi postavljamo ogledalo vsaki oblasti,“ je odločen prvi revizor v državi, ki se mu prihodnje leto izteka devetletni mandat. Dodal je, da nobena politika ne mara nadzora a „je ta temelj demokracije. Če želimo pripadati družbi demokratično razvitih držav, moramo pristati tudi na kontrolne mehanizme. Vsaj pri večini držav je prav kontrola porok poštenega ravnanja in obnašanja oblasti.“