Papež vabi, da sprejmemo dar miru, ki ga ponuja Kristus
Cerkev po svetu | 15.04.2012, 14:15 s. Brigita Zelič
Na današnjo drugo velikonočno nedeljo se je na trgu svetega Petra v Vatikanu znova zbralo izredno veliko ljudi. Papež Benedikt XVI. jim je spregovoril ne le v italijanskem, temveč tudi v francoskem, angleškem, nemškem, španskem, slovaškem in poljskem jeziku. Ob evangeljskem odlomku današnje nedelje je posamezne skupine z različnimi poudarki spodbujal k poživljeni veri, ki se utrjuje ob Tomaževi neveri, k širjenju Jezusovega daru velikonočnega miru in k zaupanju v Božje usmiljenje, ki izvira iz neskončne ljubezni darovane na križu.
Papež Benedikt XVI. je v opoldanskem nagovoru najprej spomnil na novost, ki jo je Jezusovo vstajenje prineslo v bogočastje. Gospodov dan je postala nedelja z obhajanjem Evharistije. Ta je že od vsega začetka zaradi Jezusovega vstajenja od mrtvih v temelju presegla judovsko sobotno bogoslužje. Zatrdil je še, da se kristjani pri sveti maši ne le spominjamo preteklih dogodkov, temveč gre pri njej za resnično srečanje z vstalim Gospodom. On, ki živi onkraj časa in prostora, je vendarle kljub temu prisoten v skupnosti, govori nam po Svetem pismu in nam deli Kruh večnega življenja. Dogaja se nam podobno kot apostolom, ki so Jezusa videli, a ga hkrati niso prepoznali; dotaknili so se njegovega resničnega telesa, ki pa je že osvobojeno zemeljskih vezi.
Po besedah sv. očeta je zelo pomembno tudi, da Jezus v svojih dveh prikazanjih apostolom, zbranim v dvorani zadnje večerje, večkrat ponovi pozdrav „Mir vam bodi!“ (20,19.21.26). Pozdrav shalom-mir, ki so ga bili navajeni, postane zdaj nekaj novega, postane dar tistega miru, ki ga lahko daje samo Jezuus, saj je sad njegove korenite zmage nad zlom. Mir, ki ga Jezus daje svojim prijateljem je sad Božje ljubezni. Iz ljubezni je namreč Jezus prelil svojo kri kot krotko in ponižno Jagnje in sprejel smrt na križu. In prav zato je – po besedah svetega očeta - blaženi Janez Pavel II. to nedeljo po Veliki noči hotel poimenovati nedelja Božjega usmiljenja. Na njeni podobi vidimo Jezusovo prebodeno stran, iz katere izvirata kri in voda, kot je o tem pričeval očividec apostol Janez (prim. Jn 19,34-37). Vendar pa je Jezus zdaj Vstali in iz Njega živega, izvirata velikonočna zakramenta krsta in evharistije. Kdor se jima približa z vero, prejme v dar večno življenje.
Papež Benedikt XVI. je povabil, naj sprejmemo dar miru, ki nam ga ponuja vstali Kristus. Njegovemu usmiljenju dovolimo, naj napolni naše srce. Tako bomo lahko tudi mi, podobno kot Jezus, z močjo Svetega Duha, ki je obudil Njega, drugim prinašali njegove velikonočne darove. To naj nam izprosi Marija, Mati Usmiljenja.
Po opoldanski molitvi in blagoslovu je nato sveti oče poseben pozdrav namenil romarjem, ki so dopoldne sodelovali pri sveti maši v cerkvi Svetega Duha v Rimu. Ta je poseben kraj čaščenja Božjega usmiljenja ter svete Faustine Kowalske in blaženega Janeza Pavla II. Zaželel jim je, naj bodo pričevalci Kristusove usmiljene ljubezni. Na to so se veselo odzvali in visoko dvignili veliko podobo usmiljenega Jezusa, ki so jo prinesli s seboj na trg sv. Petra v Vatikanu.
