Spremenjenje na gori

| 04.03.2012, 09:24 Blaž Lesnik

V današnjem Markovem evangeliju beremo, da so Jezusova oblačila ob spremenjenju na gori postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. Odlomek se zaključi s kratkim opisom dogajanja po spremenjenju. Ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kaj so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. In to naročilo so ohranili zase in so se med seboj vpraševali, kaj bi pomenilo: vstati od mrtvih.

Ostanimo pri zadnjem stavku iz našega odlomka. Kaj pomeni vstati od mrtvih? Kaj pomeni umreti in biti mrtev? To so vprašanja, ki se zastavljajo nam in so se zastavljala ljudem vseh časov. Kakorkoli obračamo, je vprašanje o smrti vedno vprašanje o življenju. Misel na smrt igra namreč vlogo pri tem, kako živimo svoje življenje. Vprašanje o življenju po smrti pa stvari še dodatno zaplete. Starejša svetopisemska besedila ne govorijo o življenju po smrti. Človeku je odmerjen njegov dih in modrost je v tem, da se veseli vse dni življenja, kot zatrjuje kralj Salomon v knjigi Pridigar. Saduceji, ena izmed verskih šol v Jezusovem času, je vztrajala pri tem. Odlomek, ki smo ga ravnokar prebrali, pa nam predstavi Jezusa v družbi dveh pokojnih očakov. Jezus se v njuni družbi spremeni, njegova oblačila postanejo bleščeče bela, ko se je pogovarjal z Mojzesom in Elijo. V tem prizoru je prisoten tudi glas iz neba, se pravi božji glas, ki izraža svoje zadovoljstvo nad Jezusom in priporoča vsem prisotnim naj ga poslušajo. Prizor spremenjenja Jezusa na gori, ne samo da razodeva, kdo je Jezus, temveč odstira zagrinjalo skrivnosti, ki se imenuje smrt. Prisotnost Mojzesa in Elije govori o tem, da ima smrt zagotovo moč prekiniti telesno življenje, a tega, kar je v Bogu, nima moči uničiti. V Bogu je življenje ohranjeno in le od Boga lahko pride tudi vstajenje. Odlomek, besedilo, ki razodeva klasično krščansko razumevanje življenja, smrti in vstajenja. To pa še ne pomeni, da nam je glede tega vse jasno. Popolnoma normalno je, da smo ob vsem tem tudi nekoliko zmedeni, tako kot so bili Jezusovi učenci z apostolom Petrom na čelu. Naj na kratko povzamemo to, kar lahko potegnemo iz današnjega odlomka: Življenje, kot ga poznamo, se bo gotovo končalo s smrtjo, a smrt ni konec vsega. Kar obstaja, obstaja v Bogu, enako velja za življenje. Bog je tisti, ki življenje, kot ga poznamo, daje in Bog edini ga lahko vrne. Jezusovo življenje, smrt in vstajenje je vzorec te tolažbe.

RAZMISLI

Kako misel na lastno smrtnost vpliva na tvoje življenje?

Dejstvo je da, da boš tudi ti nekega dne umrl, toda ali lahko najdeš upanje v tem, da je tvoje življenje ohranjeno v Bogu?

Glede na to, da živimo, se gibljemo in smo v Bogu, kot kaže tudi onkraj tostranstva, ali živiš v miru z Bogom?

MOLITEV

Jezus, ti si od nekdaj v Bogu in kot eden izmed nas si vedno živel v tej zavesti in nas o tem učil. Pomagaj tudi meni živeti v miru z Bogom že sedaj, kajti ta trenutek je v Bogu večnost.