Od petka do petka: 9. - 16. marec 2012

| 18.03.2012, 07:00 Matjaž Merljak

Gospodarski obeti Slovenije za leto 2012 niso spodbudni, saj se nam obeta skoraj enoodstotno krčenje BDP-ja. Do konca leta naj bi bilo brezposelnih že 119 tisoč oseb. Ratifikacijo dokumenta proti ponarejanju (Acta) je vlada zamrznila. Pet občin že ima nove župane, v petih krajih pa je potreben drugi krog. Referendum o družinskem zakoniku že čez en teden. Vprašljiva usoda ajdovskega gradbinca Primorja. V pestro športno dogajanje so se spet uspešno vmešali tudi slovenski športniki.

Notranja politika

Slabi gospodarski obeti

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pričakuje dodatno krčenje gospodarske aktivnosti v Sloveniji v tem letu. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi se znižal za dodatnih 0,9 odstotka. „Izvoz blaga bo edini beležil pozitivno rast v letošnjem letu, ki bo prispeval k aktivnosti, na drugi strani pa bodo vsi segmenti domačega povpraševanja negativni. Na prvem mestu je tu zasebna potrošnja, ki se bo po oceni znižala za 1,2 odstotka,“ je povedal direktor UMAR-ja Boštjan Vasle. Za 3,5 odstotka bo zaradi konsolidacije javnih financ nižja tudi državna potrošnja, na znižanje gospodarske aktivnosti pa bodo vplivale tudi naložbe. Vse to se bo poznalo tudi na trgu dela. Število brezposelnih naj bi se s 111 tisoč povečalo na 119 tisoč. „Kar z drugimi besedami pomeni, da bo stopnja registrirane brezposelnosti, ki je lani znašala 11,8 odstotka, letos znaša 12,9 odstotka.“ Plače v javnem sektorju bodo tudi v drugi polovici leta ostale zamrznjene. Glede na to, da UMAR letos pričakuje dvoodstotno inflacijo cen, naj bi se plače v Sloveniji letos realno znižale za 1,2 odstotka. Vlada je bila na ta napovedi pripravljena, je povedal finančni minister Janez Šušteršič. Sprejela je predloge k določbam v zakonu o fiskalnem pravilu. "Novo pravilo dopušča določen primanjkljaj v državnem proračunu. V obdobju, ko je gospodarska rast višja nad nekim dolgoročnim trendom, nam bo fiskalno pravilo zapovedovalo, da ustvarjamo presežke v proračunu in s tem pokrijemo primanjkljaj, ki ga država ustvari v slabih gospodarskih razmerah. To bo zapisano tudi v ustavi," je povedal minister.

Vladi več pristojnosti AUKN-ja

Državni zbor je sprejel novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države. Ta med drugim predvideva prenos nekaterih pristojnosti agencije na vlado. Kot poudarja finančni minister Šušteršič, bo Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) za glasovanje na skupščinah in kadrovanje potrebovala soglasje vlade. Z novelo si vlada odpira tudi možnost, da v nujnih primerih – denimo pri dokapitalizaciji banke – pridobi neposreden mandat državnega zbora za razpolaganje z državnim premoženjem. „Tak predlog vlade je nujen zaradi reševanje finančno-gospodarske ali fiskalne krize in drugič: mora biti predložen državni zbor. Se pravi, da si vlada ne more vzeti pristojnosti, ampak mora za to dobiti privoljenje državnega zbor.“ (Sustesric.wav)

Glasovanja so se sicer vzdržali poslanci SD-ja in Pozitivne Slovenije, kjer so še očitali, da si želi vlada z zakonom povsem podrediti agencijo.

Nove afere poslancev: Meršol sodeloval s SDV

Ugled slovenskega parlamenta je skazilo še eno razkritje, namreč da je poslanec Pozitivne Slovenije in dolgoletni novinar in urednik Dela v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja sodeloval in kot tajni sodelavec poročal Službi državne varnosti (SDV). Agentom tajne službe naj bi o svojih stikih s sodelavci in tujci poročal tudi v letih po vrnitvi v domovino. Poslanci iz njegove skupine ga podpirajo, češ da gre za stvar njegove osebne zgodovine. Sam ne namerava odstopiti. „Človek v svojem življenju počne marsikaj. O tem tudi sam presojam in že zdavnaj sem dal pod črto tisto, kar se je dogajalo pred 40 leti.“

Že nekaj časa se vleče tudi ugibanje o tem, kako se je poslanec DeSUS-a Ivan Simčič s ponarejenim srednješolskim spričevalom vpisal na univerzo in opravljal funkcije brez zahtevane izobrazbe.

Nadomestne volitve prinesle pet novih županov + Türk napovedal kandidaturo za predsedniške volitve

Na nedeljskih nadomestnih županskih volitvah so v petih občinah že dobili nove župane, v petih pa bo odločal drugi krog, 25. marca. Nove župane so izvolili v Metliki, vodil jo bo Darko Zevnik iz SD, župan Železnikov je postal Anton Luznar SLS, v Polzeli je bil izvoljen Jože Kužnik SDS, v Radečah je slavila Rafaela Pintarič, na čelu Mirne Peči pa bo Andrej Kastelic SDS. Znova pa bodo na volišča odšli v Slovenj Gradcu, Krškem, Dupleku, Bovcu in Destrniku, in to na materinski dan, bo bodo tudi županske volitve v Ljubljani in referendum o družinskem zakoniku. Nadomestne županske volitve so imeli v tistih občinah, kjer so bili župani izvoljeni za poslance, saj obe funkciji nista več združljivi.

Povejmo pa še, da je poleg Milana Zvera uradno kandidaturo za jesenske predsedniške volitve napovedal tudi aktualni predsednik Republike Slovenije, Danilo Türk.

Kaj bo z zadnjim velikim gradbincem, Primorjem?

Nič kaj spodbudne niso informacije o razmerah v ajdovskem Primorju. Odločitev o obstoju te gradbene družbe naj bi bila znana jutri, ko bo tudi jasno, ali se bodo sindikati zaradi morebitnega neizplačila februarske plače in drugih obveznosti odločili za stavko. Banke upnice bodo za sanacijo podjetja prispevale nekaj več kot 55 milijonov evrov, ker pa je ta znesek prenizek, čakajo na pomoč države. Ajdovski župan Marjan Poljšak v primeru stečaja: „To je tragedija. Pri nas bi se potem brezposelnost dvignila na 20 odstotkov. Pravim, da je treba vsekakor biti optimističen.“ Minister Radovan Žerjav odgovarja, da država želenega denarja nima, svojo odgovornost za nastale razmere pa morajo prevzeti tudi lastniki Primorja.

V novomeškem Revozu bo zaradi zmanjšanja naročil z evropskega trga v zadnjih mesecih brez dela ostalo več kot 330 delavcev – večinoma gre za agencijske delavce in zaposlene za določen čas. Revoz bo v prihajajočem obdobju obratoval v dveh izmenah. Zaradi sodelovanja med družbama Renault-Nissan in nemškim Daimlerjem na projektu proizvodnje novih vozil, ki je še v pripravi, pa predvidevajo, da bodo vnovič zaposlovali čez približno leto in pol.

Cerkev

Skupina akademikov opozarja na pasti novega družinskega zakonika

Še teden dni nas loči od referenduma o družinskem zakoniku. Nekateri predstavniki akademske sfere iz različnih strok opozarjajo na vprašljive rešitve tega zakonika. V izjavi za javnost, pod katero je prvopodpisani doktor Ivan Štuhec, so zapisali, da ko v družbi ni soglasja, je edino racionalno, da se predlog zakonika zaustavi in prepusti nadaljnji argumentaciji. Ugotavljajo, da zakonik vsa razmerja med spoloma ureja na novo, predvsem pa biseksualno razmerje.

„Temeljni poudarek je, da pri tem sploh ne gre za homoseksualne ali heteroseksualne pare in njihove težave, ampak za biseksualne pare. Ta zakonik odpira prosto pot biseksualni spolni praksi, s tem pa tudi možnost, da bi v takih skupnostih pristali otroci iz nekega prejšnjega razmerja.“

Tako zakonik postavlja za temelj družine otroka, ne pa moškega in ženske, ne upošteva bioloških, antropoloških in psiholoških spoznanj, ki bistveno vplivajo na otrokovo samopodobo, želi izenačiti nekaj, kar biološko ni mogoče in za to instrumentalizira državo. Akademiki so prepričani, da družinski zakonik izziva tudi ustavno presojo in konflikt z obstoječo zakonodajo, v ozadju katere je že referendum o umetni oploditvi žensk brez moškega partnerja in s tem izražena volja ljudstva. Poudarjajo še, da je pred nami izjemno zapletena materija, da nekateri želijo spremeniti temelje civilizacije, ki ji smemo pripisati vsaj štiri tisočletja razvoja in obstoja. Štuhčeva stališča sicer podpirajo tudi psiholog Janek Musek, zdravnik Jože Balažic, klinični psiholog Christian Gostečnik, filozof Robert Petkovšek, teolog Roman Globokar ter sociologa Vinko Potočnik in Igor Bahovec.

Škofijske Karitas pregledale delo minulega leta

Po slovenskih škofijskih mestih v marcu potekajo redni letni občni zboru škofijskih Karitas. Na njih karitativni sodelavci pregledajo opravljeno delo in pomoč v preteklem letu ter si zastavijo cilje za prihodnost. Tudi na Škofijski Karitas Koper so že imeli plenum, na katerem so ugotovili, da je 1550 stalnih in 2069 občasnih prostovoljcev v lanskem letu opravilo skoraj 120.000 ur prostovoljnega dela, ki so po normativih Zakona o prostovoljstvu vredne dobrih milijon 100 tisoč evrov.

V Karitas novomeške škofije opažajo, da se povečuje število uporabnikov, ki prosijo za različne oblike pomoči, a dobri četrtini prošenj zaradi zmanjšanja denarja ni bilo ugodeno. Pomoč pri plačilu položnic je bila nudena 275 družinam v višini 37 tisoč evrov. Nadškofijska karitas Maribor pa je v preteklem letu razdelila kar 700 ton hrane. Škof Peter Štumpf je pri sveti maši tamkajšnjim karitativnim delavcem dejal: „Vera in karitativna ljubezen sta sestri dvojčici, ki podpirata in dopolnjujeta ena drugega. Vera naročuje, Karitas izpolnjuje. V veri spoznavamo dolžnosti, v karitativni ljubezni pa dobimo moč, da jih izpolnimo z dejanji.“

Obletnica smrti Božjega služabnika Danijela Halasa

V župnijski cerkvi svete Katarine v Lendavi je bil v petek romarski shod ob 67. obletnici smrti Božjega služabnika Danijela Halasa. Ta je 16. marca 1945 prestal mučeniško smrt na Hotizi pri reki Muri. Leta 2000 je bil izdan odlok o začetku postopka za njegovo razglasitev za blaženega. Ob obletnici njegove smrti je sveto mašo ob somaševanju duhovnikov iz vse škofije daroval dekan lendavske dekanije Lojze Kozar. „Danijel Halas je predvsem v Veliki Polani, kjer je bil župbik, veliko storil za družine. Napisal pa je tudi kar nekaj člankov o družini, ki jih je objavljal v takratnem verskem tisku. Njegova misel je, da ima družina svoj temelj v raju. Bog jo je ustanovil in postavil njene temelje.“

Postopek za razglasitev Danijela Halasa za blaženega je v sklepni fazi. Vzporedno s postopkom pa se odvija bogato molitveno življenje. Verniki murskosoboške škofije, se zbirajo na rednih mesečnih molitvenih shodih, romajo na Halasov grob in po njegovi romarski poti.

Povejmo še, da se z jutrišnjim dnem v Sloveniji začenja Teden družine.

Družba

Slovenski glasbeni dnevi: v ospredju skladatelj Adamič

V Ljubljani so v preteklih dneh potekali 27. slovenski glasbeni dnevi. V štirih dneh se je zvrstilo 18 dogodkov. Preludij je bil v znamenju 100-letnice rojstva vsestranskega skladatelja Bojana Adamiča. Slovenski glasbeni dnevi so sklenili s praznovanjem 140-letnice Glasbene matice Ljubljana. Govori muzikologinja Nataša Cigoj Krstulović.

„Glasbena matica je bila v preteklosti največja glasbena učilnica, glasbena založba in koncertna agencija. Vse te njene vloge danes prevzemajo številne glasbene šole, agencije in založbe. Glasbena matica lahko danes skrbi za glasbo na ta način, da vzgaja mlade in da predstavi slovensko glasbo širši publiki. s tem ustvarja zgodovinski spomin za prihodnje rodove.“

Kulturni bazar

V Cankarjevem domu se je v torek odvijal Kulturni bazar, na katerem so slovenske kulturne ustanove ter številni umetniki razgrnili svojo kulturno-vzgojno ponudbo za otroke in mladino. V zgolj enem dnevu se je zvrstilo več kot 40 glasbenih, gledaliških, plesnih in filmskih predstav ter delavnic, predavanj in pogovorov. Namen bazarja je predvsem vzgoja mladih, saj si sodobnega izobraževanja brez kulturnih in etičnih vsebin po njegovem prepričanju ne moremo privoščiti. Kulturni bazar je bil sprva zasnovan kot oblika strokovnega usposabljanja delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih in kulturnih ustanovah. Širši javnosti so ga prvič ponudili lani.

Glazerjeva nagrada letos igralcu Petru Ternovšku

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki je osrednje priznanje mesta Maribor za dosežke na področju kulture, bo letos prejel igralec Peter Ternovšek. „Ima za seboj že skoraj 50 let nastopanja na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, saj je prvi nastop zabeležil že kot amater. Profesionalnih nastopov pa se mu je nabralo za 42 let in ni Mariborčana, ki ga ne bi poznal po kakšni od vlog,“ je pojasnil predsednik žirije Franci Pivec. Nagrado, ki je poimenovana po slovenskem pesniku Janku Glazerju, bodo dobitniku izročili na sredini slovesnosti v SNG Maribor.

Teden možganov tudi v Slovenski Kinoteki

Včeraj se je sklenil Teden možganov, ki je bil namenjen približevanju nevroznanstvenih spoznanj širši javnosti. Letošnje aktivnosti so bile osredotočene predvsem na vprašanja o odnosu med možgani in komunikacijo. Blaž Koritnik s kliničnega oddelka za nevrofiziologijo ocenjuje pogostnost možganskih obolenj:

„Fascinantne številke med nevrološkimi boleznimi so denimo glavoboli, ki jih je v Sloveniji po ocenah 630 tisoč, 280 tisoč anksioznih motenj, 60 tisoč bolnikov odvisnosti, 50 tisoč bolnikov z možgansko kapjo, med 20 in 30 tisoč bolnikov zaradi demence, 4500 ljudi ima Parkinsonovo bolezen, za multiplosklerozo pa trpi 3000 bolnikov.“

Med letošnjim tednom možganov je Slovenska kinoteka ponudila osem tematskih filmov, sledila pa so jim zanimiva predavanja strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem delovanja možganov.

Šport

Vitranc in Åre zadnji postaji pred finalom v Schladmingu

Zadnji teden je bil povsem v znamenju belih strmin. Smučarski praznik na kranjskogorskem Vitrancu je slovenskim organizatorjem lepo uspel. V seštevku veleslaloma in slaloma so sicer naši smučarji odnesli le eno uvrstitev, a 8. mesto Mitje Valenčiča v slalomu je lep uspeh. Kazalo je celo na višjo uvrstitev, na ciljni strmini pa je naredil manjši napaki, „kar mi je pobralo ritem in nekako nisem več uspel navezovati zavojev tako, kot sem si zamislil in vedel sem, da v spodnjem delu izgubljam. Lahko bi se še lepše izteklo, ampak napake so sestavni del športa in žal sem jih danes delal tudi sam.“ Slalom je dobil Šved Andre Myhrer pred Italijanom Cristianom Devillom in Francozom Alexisem Pinturaultom. V veleslalomu naši niso izkoristili prednosti domačega terena. zato pa je blestel Američan Ted Ligety. Francoz Pinturault je skočil na drugo stopničko, Avstrijec Marcel Hirscher pa je bil tretji.

Dekleta so se za zadnje točke pred finalom smučarske sezone v Schladmingu borile na Švedskem. Stopničke v slalomu so si razdelile: Nemka Maria Höfl Riesch, Slovakinja Veronika Zuzulova, in prvič v karieri Kanadčanka Marie-Michele Gagnon. Tina Maze je bila osma. „Moji nastopi so bili nekaj srednjega, niti odlični niti slabi. ne vem, imam mešane občutke in nisem pretirano zadovoljna. trudila sem se, naredila, kar sem lahko, več pa ni šlo,“ je povedala. Veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu gre v roke Američanke Lindsey Vonn.

Na zaključku sezone v Schladmingu je Tina Maze v smuku osvojila tretje mesto, na superveleslalomu pa sedmo. Edini Slovenec Andrej Šporn je na zadnjem smuku ostal praznih rok, saj se z zadnjim 20. mestom ni uvrstil med dobitnike točk. V superveleslalomu nismo imeli predstavnikov.

Robi Kranjec zmagal v Planici!

Ta konec tedna se je veliko dogajalo v dolini pod Poncami: petkova tekma je navdušila številno občinstvo, saj je Robert Kranjec pometel z vso konkurenco in zmagal. Drugo mesto je osvojil Švicar Simon Ammann, tretji pa je bil Avstrijec Martin Koch. Jurij Tepeš je tekmo končal 15. na mestu. Že prejšnji vikend pa so naši skakalci izjemno blesteli tudi na Holmenkollnu nad Oslom. Kranjec je bil na tekmi tretji, 18-letni Jaka Hvala pa osmi, čeprav je imel po drugi seriji celo drugo daljavo. Povejmo še, da bo Bloudkova velikanka po zagotovilih tehničnega delegata FIS Jelka Grosa nared že julija. Ker bo imela tudi umetno prevleko, bo Planica postala zanimiva vse dni v letu, ne le ob zaključku svetovnega pokala.

Filip Flisar zmagovalec svetovnega pokala v krosu

Izjemno je zaključil sezono tudi smučar prostega sloga Filip Flisar, ki je postal zmagovalec svetovnega pokala v krosu. Mariborčan z zaščitnim znakom, brki, upa, da bo svojo disciplino približal Slovencem. „Pomemben je start. dobro moramo obvladovati skoke in tudi drsenje kot smukači in tudi prenašanje psihičnega pritiska, saj so v finalu štiri vožnje.“ Predsednik Smučarske zveze Tomaž Lovše mu je ob vrnitvi v Slovenijo obljubil pomoč, predvsem glede izboljšanja razmer za delo.

Prejšnji konec tedna se je zaključilo tudi svetovno prvenstvo biatloncev v nemškem Ruhpoldingu. Slovenija je z zlato medaljo Jakova Faka na 20 km in srebrno v mešani štafeti prvenstvo končala na visokem četrtem mestu med dobitnicami medalj. Trener Uroš Velepec: „Ocena je na vsak način fantastična, dve medalji. vedeli smo, da je med posamezniki to mogoče, da smo pa s štafeto dobili dobili medaljo, to pomeni, da smo zadeli tako s strelskih kot tekaškim delom.“ Na moški tekmi s skupinskim startom nas je zastopal Klemen Bauer, ki je bil 21., saj Fak pa zaradi bolezni na zadnji tekmi ni nastopil. Teja Gregorin je bila na sklepni tekmi 13.

Atletsko SP v Carigradu za naše neuspešno

Tridnevno SP v Carigradu se je za štiričlansko slovensko ekipo zaključilo že prvi dan, saj so vsi izpadli že v prvem krogu kvalifikacij. Črni petek slovenske atletike se je začel z izpadom slovenske rekorderke Marije Šestak. Dobitnico brona leta 2008 v Valencii, enega izmed štirih slovenskih odličij v zgodovini tovrstnih tekmovanj, so kljub slabši formi v tej zimi le štirje centimetre ločili od novega boja za odličja. Snežana Rodič, letošnja slovenska dvoranska prvakinja, je ostala v troskoku po treh prestopil brez rezultata, 24. časa pa sta v kvalifikacijah dosegla debitant na velikih članskih tekmah Vid Jakob Tršan na 800 m in Marina Tomič na 60 m ovire. „Stroka bo naredila analizo, seveda pa vsak atlet pri sebi ve, kaj je tisto, zaradi česar ni dosegel svojih letošnjih najboljših rezultatov. še enkrat se pojavlja dejstvo, da če dosežeš ponovitev najboljšega rezultata, lahko računaš na nadaljevanje v višji nivo tekmovanja,“ je o oceni naših atletov povedal predsednik Atletske zveze Slovenije Peter Kukovica.