1. marec - mednarodni dan civilne zaščite

Slovenija | 01.03.2012, 09:40

Da bi se širša javnost posebej zavedala tega, kako življenjsko pomembna je civilna zaščita (CZ) pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof, je Mednarodna organizacija civilne zaščite leta 1990 v Ženevi 1. marec razglasila za mednarodni dan civilne zaščite. Na Brdu pri Kranju bodo ob tej priložnosti podelili nagrade in priznanja posameznikom, društvom in ustanovam za izstopajoče prispevke na področju zaščite in reševanja. Slavnostni nagovor bo imel novi minister za obrambo Aleš Hojs.

Številka 112 zazvoni tudi 600-krat dnevno

Številka 112 je tista, na kateri je ljudem v vseh članicah Evropske unije in tudi ostalih evropskih državah dosegljiva nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev, gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot, nujna veterinarska pomoč in policija. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj je za Radio Ognjišče pojasnil, da centri za obveščanje letno prejmejo od 650 do 800 tisoč klicev. "Kar pomeni, da se pri najbolj obremenjenih centrih za obveščanje, kot je denimo Ljubljana, dnevno število klicev giblje okoli 600."

Celotni sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je izjemnega pomena in predstavlja enega od temeljnih stebrov nacionalne varnosti. "Dejstvo je, da se v Sloveniji vsako leto zgodi od 11 do 13 tisoč nesreč, ki zahtevajo posredovanje reševalcev. Celovit sistem zahteva reagiranje na vse vrste nesreč in je pripravljen, da deluje tudi v spremenjenih izrednih razmerah, kot so vojne in podobno. Grajen pa je v prvi vrsti za probleme, s katerimi se srečujemo mirno domno. Temelj zaščite, reševanja in pomoči je v lokalni skupnosti, kar je njena izvirna pravica, jo pa nadgrajujemo na državni ravni," je Bogataj pojasnil pomen dela civilne zaščite.

Sistem je namenjen zaščiti, reševanju in pomoči ob vseh vrstah nesreč, tako naravnih, civilizacijskih, industrijskih kot tudi drugih težavah, s katerimi se v vsakdanjiku sooča človek. Reševalci posredujejo pri približno 5 tisoč požarih letno, največkrat na objektih, v sušnih letih pa poraste tudi število požarov v naravnih okoljih. "V zadnjih letih izjemno narašča število nesreč v gorah in pri izvajanju adrenalinskih športih, naraščajo tudi nesreče z nevarnimi snovmi. Takih je bilo v preteklem letu preko 600," ugotavlja glavni poveljnik CZ pri nas. Slovenija v okviru svojih zmogljivosti nudi pomoč tudi drugim državam; pomoč v materialnih sredstvih naša država ponudi od tri do petkrat letno, redkejša je pomoč v silah. Nazadnje so pred tremi tedni naši reševalci pomagali pri obilnih snežnih padavinah v Črni Gori. Bogataj je omenil tudi rebalans letošnjega proračuna, po katerem bo potrebno narediti novo selekcijo dejavnosti z vidika nalog, ki jih opravlja država. Po njegovem so na spodnji meji še možnega financiranja dejavnosti CZ. Država je za tekoče leto namenila približno 33 milijonov evrov, pri čemer okoli 10 milijonov predstavlja požarni sklad.

Gasilci v Sloveniji zelo cenjeni

Podatek o tem, koliko intervencij dnevno opravijo gasilci, niha, se pa giblje med 10 in 15, odvisno od letnega časa in posameznih področij, ki so bolj občutljiva na vremenske spremembe. "Ljudje nas poznajo, da smo prisotni in se odzovemo različnim klicem na pomoč. Večinoma nastopamo v požarih, vse bolj pa je naša pomoč potrebna tudi pri tehničnem reševanju," meni predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Anton Koren. Število prostovoljnih gasilk in gasilcev v Sloveniji je v porastu, od 130 tisoč se gibljejo proti 150 tisoč. "Kar je za današnji čas, ko so se nekatere vrednote žal preveč izgubile, občudovanja vredno. Pri našem početju morajo biti prisotna tudi čustva, saj brez tega ni domoljubja, človekoljubja in poštenosti. Napraviti v tej družbi kaj dobrega in biti opazen – sistematično težimo k zadovoljevanju teh potreb," pravi prvi mož GZS. Slednji je prepričan, da mlade privabijo tudi z uvedbo izbirnega predmeta v osnovni šoli, ki naj bi zagotavljal temeljne vsebine zaščite in reševanja. V gasilskih vrstah je več kot 25 tisoč mladih.

Jutri se bodo predstavniki krovne gasilske organizacije sestali z ministrom za obrambo Alešem Hojsom. Predstaviti mu nameravajo svoje delo in pričakovanja, Koren pa je prepričan, da bo sodelovanje dobro.

Ob dnevu civilne zaščite smo obiskali tudi Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je organ v sestavi ministrstva za obrambo. Ta ima v svojem sestavu 13 izpostav na ravni regij, v upravi pa je še pet sektorjev in dve službi. Generalni direktor Darko But je uvodoma pojasnil, katere so njihove glavne naloge. "To je težko opredeliti. Ukvarjamo se s pripravljenostjo reševalnih služb, sistema, ministrstev in prebivalcev na morebitne nesreče, tudi osnovnošolcev in mladine. V tem okviru je tudi operativno ukrepanje, če pride do nesreče. V ta namen imamo državne in regijske sile CZ, v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa vključujemo še ostale reševalne enote, jamarje, potapljače, radioamaterje, gorske reševalce, kinologe. Vključujemo tudi vse javne zavode in nekatera podjetja, s katerimi imamo sklenjene pogodbe za ukrepanje v primeru nesreče." Tak zavod je denimo Inštitut Jožef Stefan za izvajanje radioloških merjenj.

Minister Hojs: zahvala prostovoljcem in njihovim družinam

Novi obrambni minister Aleš Hojs kot eno ključnih nalog na področju CZ omenja ohranitev obsega sredstev, ki je namenjen preprečevanju naravnih in drugih nesreč, vsaj na obstoječi ravni. "To bo pri varčevanju izjemno težko, a z notranjimi prerazporeditvami in krčenjem nepotrebnih stroškov bi lahko ostali na ravni iz preteklosti. To je izjemno pomembno, saj imamo opraviti z največjo prostovoljno bazo ljudi v državi, ki pomagajo v najhujših stiskah in so za delovanje tistih predelov države, ki se znajdejo v izrednih situacijah, še kako potrebni," je v prvem pogovoru za naš radio povedal minister. Ena od ministrovih prioritet bo tudi ta, da bi se z ustrezno zakonsko spremembo tudi vojska hitreje vključevala v primeru nesreč. Vlada se bo lotila tudi odpravljanja določenih administrativnih ovir: "Predvidevam, da bi v najkrajšem času odpravili požarna soglasja za objekte, vsaj za tiste, za katere ta požarna soglasja niso bistvena, kar bi lahko skrajšalo postopke pridobivanja uporabnih dovoljenj za nove investicije. Treba pa je tudi spremeniti izjemno zapletene postopke izdelave načrtov zaščite in reševanja," nam je o pogledu na svoje delo v prihodnje povedal obrambni minister.

Minister je opravil prvi obisk na Upravi za zaščito in reševanje RS. Povedal je, da si je koalicija znotraj pogodbe zadala nekaj racionalizacij, vendar opozarja, da je na področju zaščite možno varčevati le do neke mere, saj gre za pomoč prebivalstvu. Del proračunskih sredstev za resorno ministrstvo se bo znižal za približno 8 odstotkov, a Hojs upa, da se bo to znižanje na segmentu zaščite in reševanja znižal za manj kot ostali del.

V Kongresnem centru na Brdu pri Kranju bo ob 14. uri slovesnost s podelitvijo priznanj za delo na področju zaščite in reševanja. Govor bo imel obrambni minister, ki pred tem poudarja: "Vse te nagrade so seveda le simbolične, s tem se lahko na simbolni ravni zahvalimo ljudem za njihovo prostovoljno, nesebično delo in ves trud. Posredno pa pri tem sodelujejo tudi njihovi družinski člani, zato gre zahvala tudi njim."