Kdo se bori za županski stolček v prestolnici?
Politika | 01.03.2012, 10:50 Tanja Dominko
Za ljubljanski županski stolček se bo na nadomestnih volitvah 25. marca potegovalo sedem kandidatov in ena kandidatka. Večina jih je kandidature vložila včeraj, ko se je tudi iztekel rok.
V tekmo tako vstopajo predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, predsednica ljubljanskega odbora NSi Mojca Kucler Dolinar, ki bo tokrat na volitvah nastopila tudi s podporo SDS, mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, Jože Drnovšek iz stranke Naprej Slovenija in predsednik Stranke enakopravnih dežel Jožef Jarh. Prvič bosta na tokratnih županskih volitvah nastopila Matjaž Glavan iz SLS in podpredsednik stranke Zares Vito Rožej, kakšno uro pred iztekom roka pa je kandidaturo vložil še kandidat Stranke Humana Slovenija Gregor Škerl.
Predsednik Pozitivne Slovenije, ki je županski stolček zapustil po izvolitvi za poslanca, je v novo tekmo vstopil predvsem zaradi dejstva, ker ni postal premier. Že pred meseci je namreč dejal, da se na mestu poslanca ne vidi. Včeraj je ob vložitvi kandidature dejal, da odločitev ni bila lahka in da je tehtal mnoge argumente za in proti. Prepričan pa je, da lahko na mestu ljubljanskega župana največ prinese za Slovenijo, za Ljubljano in tudi za stranko Pozitivna Slovenija. Je optimist in pričakuje zmago v prvem krogu. V tem primeru bi ga v državnem zboru nasledila nekdanja športnica Alenka Bikar.
Zanimivo je, da Janković v tekmo ne vstopa s podporo nobene druge stranke. Prav tako pa se kar v marsikateri stranki niso odločili za svojega kandidata, denimo v Socialnih demokratih, DeSUS in LDS. Kot je pojasnila predsednica ljubljanskega odbora SD Metka Tekavčič, ki je v preteklosti že kandidirala, se zavedajo "politične realnosti, znotraj katere imamo dano strukturo mestnega sveta, ki se ne bo spremenila". V ljubljanskem mestnem svetu ima namreč Lista Zorana Jankovića 25 svetnikov od 45. Po besedah Tekavčičeve je tako "politično najbolj modro pustiti, da se razmere normalizirajo in da odgovornost za urejanje razmer prvenstveno prevzame tisti, ki jih je ustvaril".
Drugače velja za stranko Zares, ki v ogenj pošilja nekdanjega poslanca Vita Rožeja. Ta je prepričan, da je prav, da imajo Ljubljančani možnost izbire. Kandidatura na volitvah namreč po njegovih besedah ni le pravica, pač pa tudi dolžnost resnih političnih strank.
Tako kot Rožej tudi Glavan kandidira s podporo stranke, ki nima svetnikov v mestnem svetu. Za kandidaturo se je, kot je pojasnil v izjavi za medije, odločil, ker je Ljubljana postala "nekoliko odtujena od ljudi". Med programskimi smernicami je izpostavil, da bi četrtnim skupnostim namenil več pozornosti, v splošnem pa želi mesto "vrniti ljudem". SLS ima tako svojega kandidata. Zakaj niso podprli Kucler Dolinarjeve? Glavan pravi, da so med njima tudi programske razlike.
Kucler Dolinarjeva poudarja, da Ljubljana potrebuje več odgovornosti in gospodarnosti. V volilno tekmo vstopa s sloganom Videz ni vse, saj se po njenih besedah za videzom v Ljubljani pogosto skriva tudi mnogo težav.
Jazbinšek, sicer že večkratni kandidat za ljubljanskega župana, pa je ob tokratni vložitvi kandidature v izjavi za medije pojasnil, da je osnovna točka njegovega programa vzpostaviti najprej dobro delovanje uprave, ki je zdaj instrumentalizirana. Med drugim tudi poudarja, da bo treba v Ljubljani najprej dokončati tisto, kar še ni dokončano, čeprav se govori, da je.
Vnovič se bosta za ljubljanskega župana potegovala tudi Jarh in Drnovšek.
Novega ljubljanskega župana čaka izvrševanje proračuna, ki so ga mestni svetniki v januarju nekoliko dopolnili. Z rebalansom se je letošnji proračun povečal za dobrih 4,8 milijona evrov in bo tako težak slabih 327,4 milijona evrov. Povečujejo se predvsem sredstva za kulturo in šport, večinoma zaradi Stožic (za slabih 4,9 milijona evrov), ter sredstva za ravnanje z odpadki in z odpadno vodo (za okoli 2,5 milijona evrov).
Mestna volilna komisija mora županske kandidature potrditi do 7. marca. Do 8. marca morajo izžrebati vrstni red kandidatov, seznam potrjenih kandidatur pa javno objaviti 10. marca. Nadomestne županske volitve so zaradi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije potrebne še v desetih drugih slovenskih občinah, kjer pa bodo novega župana volili 11. marca.
