Navdušenje - pomembno domače zdravilo

| 28.02.2012, 07:35 Nataša Ličen

V „Ponedeljkovi 17.“ smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o navdušenju. Za odkrivanje novih spoznanj je najbolj pripravna spontana, odprta radovednost. V današnjih življenjskih razmerah je čudenje ljudem precej tuje. Kje in zakaj se izgubi otroška radovednost? Kdaj in zakaj prenehamo z občudovanjem odkrivati čudoviti svet okrog nas?

Domača zdravila za dušo in telo

Pred mesecem dni smo v oddaji s prof. Ramovšem govorili o vzornikih. Kako to vsebino lahko povežemo z navdušenjem? Prof. Ramovš odgovarja: „Ta povezava je zelo tesna. Če imam pred očmi nekoga, ki me zaradi svoje delovne, ustvarjalne, vedre drže navdaja z občudovanjem, je z ene strani ta človek moj vzor, ki me vleče kot magnet, po drugi strani pa me njegov odnos do ljudi, njegov način pogovora, vedenja, njegov odnos do dela, življenja navdušuje in me spodbuja k posnemanju. Vzornik je tisti, ki nas navdušuje.“

Čudenje je začetek filozofije

Pa vendarle nobena od strok o navdušenju, o občudovanju ne govori veliko. Morda še največ pedagogika. Prof. Ramovš nas je v oddaji vprašal: „Poznate Valterja Dermoto? Pedagoga, enega od velikanov 20. stoletja, profesorja na Teološki fakulteti, med drugim tudi začetnika prve salezijanske gimnazije v Želimljem, kjer je bil tudi ravnatelj? Je med redkimi, ki je navdušenje poglobljeno raziskoval in ga obravnaval z vidika pedagoške znanosti. Navdušenje je imel za eno od bistvenih pedagoških sredstev. Če otroku, mladostniku ne dajemo navdušenja, ne moremo vzgajati. Navdušenje je osnovno vzgojno sredstvo, brez katerega ni dobre vzgoje.“

 Vzgajati z navdušenjem

Med največjimi vzgojitelji smo si zakonci. Prof. Ramovš hudomušno doda: „Običajno pa se vzgajamo bolj z rjo kot ne. Pogosto med nami škriplje in cvili. Če pa drug z drugim živimo tako, da z neko dobro stvarjo, za katero se sami navdušujemo, občudovanje prenesemo tudi na zakonce, se začnemo spreminjati na boljše. Takrat ne škriplje, ampak odnos lepo teče. Zapomnimo si, da ni toliko pomembno, za kaj se navdušujemo, temveč kako.“ Vsako delo je lahko narejeno z veseljem ali uporom. Prof. dr. Jože Ramovš: „Dela v gospodinjstvu, pospravljanje za seboj, učenje nepriljubljene snovi, karkoli lahko delamo z navdušenjem ali pa trdo, brez duše, pod pritiskom moraš, moraš. Z navdušenjem bomo delali, če v opravilu prepoznamo nekaj lepega, svetlega, vrednega. Navdušenje je pomembno zaradi ustvarjalnosti." Prof. Ramovš ob tem še poudari: „V zadnjih desetletjih smo pri vzgoji zanemarili osebnost, vlagali smo le v pridobivanje znanja. Toda znanje se spreminja, vedno ga dopolnjujemo, osebnost pa ostane. Zato ideal, da bi se človek vsega naučil, ne zdrži. Včasih so se učili manj, so si pa več zapomnili. Težnja po kvantiteti znanja je pretirana, pozabljamo na kakovost, bolj na učenje iskanja znanja in na pomembnost vzgajanja osebnosti človeka.“

Povabljeni k poslušanju celotnega pogovora s prof. dr. Jožetom Ramovšem o navdušenju, o vzgoji doma in v šoli, o pomembnosti prostega časa, o navdušenju pri vzgoji in še čem.