Ozdravljenje gobavca
| 14.02.2012, 00:27 Blaž Lesnik
Prvi del Markovega ima namen predstaviti Jezusa preko njegovega delovanja v Galileji. Spoznamo ga kot potujočega učitelja, ki je okoli sebe zbral učence. Kot kaže, Jezus nima posebne šole ali metode, ki bi ji učenci sledili, temveč pusti, da se skozi izkušnjo prepričajo, kdo je. Tudi njegov nauk - spreobrnite se in verujte v dobro novico, približalo se je božje kraljestvo - skozi njegovo delovanje postaja vedno bolj očiten.
Jezus med ljudstvo prinaša osvoboditev; osvoboditev od telesnih in duševnih in duhovnih bolezni. Ko si ljudje zastavljajo vprašanja, kje je Bog, ali mu je mar zame, ali mu je sploh mar za nas vse? Ali smo res popolnoma zapuščeni na tem svetu, ki ga obvladujejo močnejši in spretnejši od nas? Ali ima sploh smisel upati da bi se stvari lahko obrnile na bolje? Vse to so vprašanja, ki si jih je gotovo zastavljal gobavec iz našega odlomka. Gobavec je človek, v dobesednem in prenesenem smislu, človek od katerega so vsi dvignili roke. Gobavec je kužen in nedotakljiv, iznakažen in odvraten. Toda ne Jezusu; Jezus do njega goji sočutje. Učenci, ki so hodili ob Jezusu, so to lahko videli iz prve roke. Že dejstvo, da je Jezus gojil do gobavca sočutje in ljubezen, je ozdravljajoče dejstvo. Tudi najbolj zdrav človek namreč, ki ne izkuša ljubezni in sočutja drugih, ni skoraj nič drugačen od gobavca. Kdor želi posnemati Jezusa, mora gojiti ljubezen do vseh in vsakega, ne glede na njegovo zdravstveno, duhovno ali moralno stanje. Nekdo bo rekel: „Toda to je nemogoče!“ Takemu lahko odgovorimo: „Nihče ni rekel, da bo slediti Jezusu lahko.“ Jezus ozdravljenega gobavca ni zadržal zase kot bi bil njegova trofeja. Še več, rekel mu je, naj ga ne razglaša. Tudi v tem je pomembna lekcija za Jezusove učence: Sočutje in ljubezen ne pomenita, da se na nekaj neuravnovešeno navežem, temveč da sem tistim, ki sem jim kaj dobrega storil, sposoben dati tudi svobodo. Ljubezen, ki jo uči Jezus, namreč ne izstavlja računa. Na ta način Jezus oznanja pozabljenega Boga, ki ga ljudje tako dobro znamo popačiti v popolnoma brezbrižnega ali pa popolno posesivnega tirana. Jezusovo dejanje in podobna dejanja njegovih učencev oznanjajo sočutnega Boga.
RAZMISLI
Vživi se v dogodek, opisan v današnjem odlomku. Predstavljaj si samega sebe enkrat v vlogi gobavca in drugič Jezusa. Kakšna občutja ob tem zbujajo v tebi?
Ali najdeš v Jezusovi navzočnosti upanje in ali najdeš v gobavčevi navzočnosti sočutje in pripravljenost na dotik?
V naslednjem koraku prenesi to, kar si izkusil, na zelo konkretne stvari in ljudi v svojem življenju. Skušaj najti sočutje do tistih delov sebe, ki se ti zdijo sramotni ali celo odvratni. Podobno stori z ljudmi, do katerih ne gojiš sočutja.
Če ti ne uspe najti poguma in sočutja takoj, ne odnehaj. To je namreč neprestani trud vsakega Jezusovega učenca in sčasoma postane naraven način našega odnosa do sebe in drugih.
MOLITEV
Jezus, želim se učiti od tebe vedno in na vsakem koraku. Tvoj odnos do ljudi je neprestana lekcija, ki mi kaze božji odnos do mene, mojih bližnjih in do vsega stvarstva. Naj tudi sam v tem svetu zadiham v tvojem Duhu, ki me uči sočutja in zastonjske ljubezni.
