Elizabeta II. že 60 let na britanskem prestolu

Svet | 06.02.2012, 11:18 Petra Stopar

V Buckinghamski palači v Londonu je danes praznično vzdušje, saj mineva 60 let, odkar je kraljica Elizabeta II. sedla na britanski prestol. Poznavalci se strinjajo, da je monarhinja z najdaljšim stažem v Evropi še vedno enako predana svojemu poslanstvu kot na začetku.

Elizabeta je bila ravno na počitnicah v Keniji, ko je njenega očeta kralja Jurija VI. na današnji dan pred 60 leti doletela nenadna smrt. Princesa je v tistem trenutku nemudoma, tako kot je običaj, postala kraljica, kronanje pa je bilo zaradi priprav leto kasneje, 2. junija, zato bo tudi vrh letošnjih slovesnosti v tem mesecu.

Že danes pa se začenja jubilejno diamantno leto vladanja Elizabete II., kar je zelo redko, saj je v zgodovini britanske monarhije 60 let na prestolu doživela le še kraljica Viktorija, je za angleško oddajo Radia Vatikan povedal britanski veleposlanik pri Svetem sedežu Nigel Marcus Baker. Smrti kralja Jurija in nasledstva Elizabete se namreč spominjajo ne le v Združenem kraljestvu, ampak tudi v Rimu, z zahvalnima mašama v anglikanski cerkvi. Biti vodja monarhije namreč pomeni biti tudi na čelu anglikanske cerkve. Veleposlanik kljub temu meni, da se tudi katoličani lahko veselijo kraljičine obletnice: „Seveda je bila katoliška skupnost v nekaterih obdobjih diskriminirana, vendar to smo že zdavnaj prerasli in kot je kraljica sama večkrat poudarila, njena monarhija vključuje ne le anglikance, ampak tudi muslimane, katoličane, hindujce, budiste, ateiste … V teh 60 letih si je močno prizadevala za enotnost, nacionalni ponos in zagovarjala vrednote te dežele,“ je še pojasnil v intervjuju za angleško oddajo Radia Vatikan.

Poznavalci kraljeve družine so si enotni, da je Elizabeta II. začela svoje vladanje tako, kot se mu posveča še danes, z močnim občutkom dolžnosti, stoično predanostjo in neomajno vero. Uradna praznovanja bodo tako v začetku junija, že spomladi pa namerava 85-letna monarhinja z 90-letnim soprogom princem Philipom obiskati različne kraje po Veliki Britaniji.

Tudi katoličani bodo molili za kraljico

Medtem ko je molitev za kraljico običajen del nedeljskega bogoslužja v Anglikanski Cerkvi, je katoliška škofovska konferenca Anglije in Wellsa novembra lani prvič v zgodovini monarhije odobrila besedilo molitve in posebnega mašnega obrazca za kraljičin jubilej.

Po katoliških župnijah se bodo obletnice na nedeljo Svete trojice, 3. junija, spomnili s prvim mašnim berilom, vzetim iz Prve knjige kraljev. Gre za odlomek o kralju Salomonu, ki prosi za modrost, da bi vladal svoje ljudstvo. Pred sklepnim blagoslovom bo še posebna molitev za kraljico. V njej je prošnja za blagoslov monarhinje in njene družine ter prošnja, naj bo obvarovana vsega hudega.

Pobuda za tako mašo je nastala po uspešnem obisku papeža Benedikta XVI. v Veliki Britaniji septembra 2010. Sicer je do večje sprave med Rimsko katoliško Cerkvijo in monarhijo prišlo predvsem v zadnjih 15 letih, tudi zaradi zavedanja obeh strani, da so skupne vrednote bolj pomembne od zgodovinskih razhajanj. Katoličani so civilne pravice v Veliki Britaniji dobili šele v 19. stoletju, do razhajanj pa je prišlo v obdobju reformacije, ko je kralj postal vodja Anglikanske Cerkve.