Lahovnik: Za reševanja krize je vlada uporabila logičen pristop

Slovenija | 22.02.2012, 19:49

„Problem, s katerim se bo soočila slovenska vlada je, da se lahko zgodi, da je finančno stanje po posameznih ministrstvih slabše, kot je bilo to mogoče pričakovati,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Prepričan je, da se je vlada reševanja finančne krize lotila na pravi način, zato upa, da bo na tej poti tudi vztrajala.

Profesor dr. Matej Lahovnik je glede polemiziranja o prvih vladnih menjav na Uradu za verske skupnosti, za komuniciranje in v Sovi dejal, da ga je reakcija medijev in dela javnosti presenetila. „Vlada je potegnila nekatere kadrovske poteze, ki so po moje tudi pričakovane. Presenetila me je reakcija v nekaterih medijih ali pa v delu javnosti, ki so bili nad temi kadrovskimi menjavami začudeni in so jih problematizirali. Nenazadnje je povsem logično, da si vsaka nova vlada nastavi ljudi na najodgovornejša mesta, ki jim zaupa, torej da na ključna uradniška mesta nastavi ljudi, s katerimi lahko sodeluje, ki imajo tudi podobne vrednote in stališča. Mislim, da to ni nič nenavadnega,“ je dejal Lahovnik.

„Bo pa gotovo veliko nasprotovanja v prihodnjih mesecih“

Prepričan je, da je vlada uporabila logičen pristop pri reševanju gospodarske in finančne krize. „V prvi fazi so ministri natančno analizirali stanje po posameznih resorjih,“ je dejal in dodal, da je tudi predsednik vlade v svojem uvodnem nastopu v državnem zboru prikazal, kakšno je dejansko stanje. „Pri tem se je naslonil na poročila vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj ter na tem gradil ključne prioritete, ki so tri. Prva je stabilizacija javnih financ, ki bo izjemno težavna naloga, ker vemo, da je zelo težko politično in ekonomsko zmanjševati javno porabo, je pa to nujno in neizbežno. Druga prioriteta je gospodarska rast in tretja s tem povezana, ustvarjanje novih delovnih mest. Mislim, da se je vlada stvari v tej fazi lotila na primeren način. Bo pa gotovo veliko nasprotovanja v prihodnjih mesecih, predvsem, ko bo vlada sprejela rebalans, ker bo dejansko prisiljena znižati javno porabo, morala pa bo tudi slovenski javnosti naliti čistega vina, da lahko porabimo samo toliko, kot ustvarimo,“ je jasen dr. Lahovnik, ki ga veseli, da je vlada zastavila ekonomsko politiko tako: „da bo prekinila z dosedanjo prakso zadolževanja države, ker dejansko ta praksa ni več mogoča, predvsem pa ni dolgoročno vzdržna.“

„Kakšne bodo šele reakcije, ko bo prišlo do nujnega krčenja programov po posameznih ministrstvih“

Po besedah dr. Lahovnika bo morala vlada pri uresničevanju prioritet iz koalicijske pogodbe upoštevati dejansko stanje javnih financ. Meni, da so vladne prioritete precej skladne s tistimi v medvladni evropski pogodbi. „Problem, s katerim se bo soočila slovenska vlada je, da se lahko zgodi, da je finančno stanje po posameznih ministrstvih slabše, kot je bilo to mogoče pričakovati,“ meni. Glavna težava vlade v naslednjih mesecih bo, kako izvesti rebalans proračuna, ki je nujno potreben. „Treba je nižati javno porabo za načrtovanih 700 do 800 milijonov evrov, kar je zelo veliko denarja, hkrati pa zagotoviti denar za nekatere tiste programe in aktivnosti, ki so že dogovorjene, podpisane so tudi pogodbe, pa zanje prejšnja vlada ni načrtovala finančnih sredstev,“ opozarja dr. Lahovnik. Dodaja, da more vlada čim prej javnosti predstaviti, kakšno je finančno stanje po posameznih ministrstvih, tako da lahko ta pričakuje, kaj je realno in kaj ne. „Če smo gledali že reakcije nekaterih interesnih skupin, ko je vlada samo zmanjšala število ministrstev, kar je bilo povsem logično, potem si lahko predstavljamo, kakšne bodo šele reakcije, ko bo prišlo do nekaterega nujnega krčenja programov po posameznih ministrstvih tako, da vladi zagotovo ne bo lahko,“ je dejal. Prepričan je, da vlada druge poti, kot je krčenje javne porabe, nima. „V nasprotnem primeru lahko gremo po poti nekaterih drugih držav, kot so Grčija, Portugalska, Španija in Italija, ki se soočajo z izjemnimi nestabilnostmi v svojih javnih financah, tega si pa verjetno nihče ne želi. Zato bi bilo prav, da se tega zavedajo tudi posamezne interesne skupine, ki so pripete na državne jasli in z razumevanjem sprejmejo krčenje javne porabe,“ opozarja dr. Lahovnik.

„Mislim, da v teh časih za tovrstne športne dogodke nima smisla trošiti javnega denarja“

Odločitev vlade, da ne bo več financirala projekta univerzijade je logična, saj sredstev za ta projekt niso zagotovili ne na Mestni občini Maribor in ne zasebni vlagatelji in potrebno je tudi upoštevati, da gre za zelo neodmeven dogodek, pa je dr. Lahovnik komentiral odločitve vlade, da pri projektu ne bo več sodelovala. „Če bi vprašali naključno izbranih sto Slovenk in Slovencev, kje je bila zadnja univerzijada, sem prepričan, da bi zelo težko našli koga, ki bi to vedel. Mislim, da v teh časih za tovrstne športne dogodke nima smisla trošiti javnega denarja.“