Fajon: Preveč se ukvarjamo z zategovanjem pasu

Slovenija | 14.02.2012, 19:00

Evro je tako kot schengen simbol našega evropskega povezovanja, je v pogovoru za oddajo EU v živo dejala poslanka iz skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu Tanja Fajon. Prepričana je, da gre pri odločitve Evropske unije na področju reševanja finančne krize „velikokrat za precej mlačne besede in premalo akcije“.

Tanja Fajon (SD) trdi, da je v primeru propada evra ali schengna Evropska unija močno ogrožena. „Časi v Evropi so hudi. Mislim, da tako hude krize še ni bilo in da smo dejansko v EU na nekem razpotju, ko moramo odločati, ali si želimo več Evrope in več povezovanja. Seveda imajo tudi tu tako kot v drugih povezavah pomembno vlogo večje države, ne bi pa izključila glasu manjših. Če smo se mi sposobni povezovati, če smo sposobni sprejemati odločitve, pokazati, kaj želimo, ima naš glas lahko enako težo.“ To pa je po mnenju Fajonove odvisno tudi od politike malih držav.

Sama v ogroženost skupne evropske valute ne verjame. „Evro je še vedno dovolj trden tudi v primerjavi z drugimi valutami, tako da sem prepričana, da bo preživel in da bomo sposobni najti tudi ta politični pogum evropske vlade, da bomo sprejeli vse tiste nujne ukrepe, ki bodo ohranili stabilnost evrskega območja. Bo pa to zahtevalo veliko naporov, veliko tesnejšega sodelovanja in regulacije,“ je povedala evropska poslanka.

Na vprašanje, ali bi morala katera država izstopiti iz območja evra, pa je dejala: „Zelo resne imamo seveda strahove okoli Grčije. Situacija tam je dejanska zelo črna. Nekateri že razmišljajo, da bo država morala zapustiti evro. Če se bo to zgodilo, bo to imelo zelo resne posledice na druge države, tudi zaradi tega nam je v interesu, da Grčiji, kolikor je le mogoče, resnično pomagamo, ker so naši finančni trgi zelo povezani in soodvisni.“

Poslanka je sicer kritična do reševanja finančne krize. Meni, da so ukrepi Evropske unije preveč usmerjeni v „gašenje, ne pa tudi v razmišljanje o tem, kako vlagati v gospodarsko rast in nova delovna mesta.“ Fajonova je dejala, da tako sama kot v njeni poslanski skupini ugotavljajo, da se „preveč ukvarjamo z zategovanjem pasu, premalo pa s tem, kako bi spodbudili to, kar najbolj pesti Evropejce, prenizka gospodarska rast in previsoka nezaposlenost.“

Tanja Fajon, ki je tudi podpredsednica delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hrvaška, ocenjuje, da je ta država naredila vse potrebno za vstop v povezavo in da je „to spodbuden dokaz za druge države zahodnega Balkana.“ Prepričana je, da morajo Srbija, Bosna in Hercegovina, Albanija, Črna Gora in Kosovo narediti več pri izpolnjevanju kriterijev za vstop. „Vse te države morajo iti skozi procese hudih gospodarskih in političnih reform, tukaj jim lahko pomagamo, nenazadnje bomo od tega imeli vsi koristi,“ je dejala in dodala, da je širitev unije zelo smiseln projekt, ki se ne sme ustaviti. „Evropska unija ne sme ustaviti širjenja, ker gre tudi za vzpostavljanje dolgoročnega miru in stabilnosti v naši regiji.“

V zadnjih dneh je evropsko javnost razburil tudi sporazum ACTA, ki so ga podpisali Evropska komisija in 22 držav članic Evropske unije, tudi Slovenija. Fajonova je do sporazuma kritična, napovedala je že, da ga bodo obravnavali tudi na odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. „Kar se bo sedaj dogajalo, je, da mora Evropski parlament dati soglasje, gre za „da“ ali „ne“, kar je po svoje precej paradoksalna situacija. Glede na to, da pri vsebini nismo sodelovali, je zdaj pritisk na Evropski parlament izjemen. Pet odborov se bo ukvarjalo s tem. Odbor za državljanske svoboščine mora sedaj preveriti, ali je sporazum v skladu s temeljnimi človekovimi pravicami. Tukaj obstaja mehanizem, da bi se lahko podali tudi na evropsko sodišče, vendar se razprava še ni začela,“ je povedala. Prvi predlog poročevalcev pričakuje konec februarja, kot zadnji pa bo o tem razpravljal glavni odbor za mednarodno trgovino. Po besedah Fajonove so poslanci pričakovali, da bo glasovanje o sporazumu konec junija, vendar si bodo vzeli več časa za razmislek. „Zahtevali bomo več argumentov, javno razpravo, da bomo vključili predvsem skrbi državljanov. Če se bo izkazalo, da so te upravičene, mislim, da se zna zgoditi, da ta sporazum v parlamentu zavrnemo."