Štuhec, Čander in Žilić Fišer o Evropski prestolnici kulture

Slovenija | 08.02.2012, 17:59

Pogovor o smo tokrat namenili Evropski prestolnici kulture Maribor 2012. S sogovorniki: generalno direktorico zavoda Maribor 2012 dr. Suzano Žilič Fišer, s programskim direktorjem EPK-ja Mitjo Čandrom, direktorico Direktorata za umetnost na ministrstvu za kulturo Barbaro Koželj Podlogar in direktorjem Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivanom Štuhecem, smo vam podrobneje prestavili EPK.

1. januarja letos so mesta Maribor Ptuj, Novo mesto, Velenje, Murska Sobota in Slovenj Gradec, s tem pa tudi vsa Slovenija, stopili v Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012. Dogodek so uradno začeli s slavnostnim odprtjem 14. januarja, ko se je na novem trgu Leona Štuklja v Mariboru zbralo več kot 12 tisoč ljudi. Kljub temu pa meseci pred začetkom predsedovanja prestolnici niso bili najboljši. Številne menjave in tudi pomanjkanje denarja ter komunikacijski šumi med organizatorjem, lokalnimi skupnostmi in državo vseeno niso ustavili želje po izpeljavi več kot 400 projektov, pri katerih sodeluje več tisoč umetnikov, kulturnikov pa tudi prostovoljcev. Gre za največji kulturni projekta v zgodovini samostojne Slovenije.

Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 je prva in edina slovenska Evropska prestolnica kulture od leta 1985, ko so kot prve ta naziv nosile Atene. V Mariboru in partnerskih mestih so pripravili program, ki obsega 412 projektov v skupni vrednosti 16,5 milijona evrov. Razvrščeni so v štiri programske sklope. Terminal 12 zajema umetniške vrhunce, Ključi mesta posega v prostor s ciljem reanimacije mestnega središča, Urbane brazde okoljske in socialne projekte, Življenje na dotik pa dogajanje na spletu.

Čander: Ko danes gledam nazaj, vidim tisto pozitivno energijo, ki nas je kot ekipo držala skupaj

Čander je s prvim mesecem EPK-ja izjemno zadovoljen. „V preteklih mesecih smo naredili zelo veliko, da bi vse potekalo dobro. Nihče pa ne more predvideti odziva. Moram reči, da me je toplo presenetil že otvoritveni konec tedna, ker so se ljudje za moj okus plebiscitarno odzvali na celotno zgodbo. Pokazali so, da si želijo pozitivnih premikov in tudi pozitivne atmosfere,“ je povedal v pogovoru za naš radio. Veseli ga, da so dobro začela tudi partnerska mesta, glede težav, ki so spremljanje odprtje EPK-aja pa: „Za nazaj gledati je težko. Dejstvo je, da je bilo ogromno preprek in hotenih ali nehotenih preglavic. Ko sem zgodbo prevzel, je bila še precej v zraku, kljub temu, da je manjkalo zgolj še leto in dva meseca do izvedbe. Potrebno je bilo narediti veliko stvari. Od zapiranja odnosov s partnerskimi mesti, ki so do takrat bila v zraku, do povesem neznane finančne konstrukcije, do lokacijske problematike. Z investicijami je bilo in je še veliko težav in tudi zaradi natančnega koncipiranja programa, ki je bistvo takšne zgodbe. Tukaj je bilo veliko preglavic, veliko trenj in veliko čudnih relacij med posameznimi akterji. Ampak ko danes gledam nazaj, vidim tisto pozitivno energijo, ki nas je kot ekipo držala skupaj.“ Programski direktor Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 Mitja Čander pa je v predstavitveni publikaciji EPK-ja še zapisal: „Prepričan sem, da je pred nami prelomno leto. Leto, ko bo mesto odprlo svoje srce in skupaj z vsemi prišleki spletlo novo zgodbo. Nova se namreč lahko odpre prav v Mariboru.“

Žilić Fišer: Vstop v ta projekt sem čutila kot nek skok v brezno

„Iskrene čestitke ob dnevu kulture in tudi ob letu kulture, ki mu sledimo vsi, ne zgolj v Mariboru in v partnerskih mestih, verjamem, da tudi v širši Sloveniji,“ je v pogovoru za naš radio dejala Žilić Fišerjeva. Dodala je, da je prvega aprila lani mesto generalne direktorice v zavodu Maribor 2012 nastopila z velikim optimizmom. „Vstop v ta projekt sem čutila kot nek skok v brezno, saj je bilo takrat še veliko negotovega,“ je dejala. „Navsezadnje se je ta projekt soočal z mnogimi težavami, veliko je bilo nedorečenega. Zato smo morali mnoge dileme sproti reševati. Kljub temu smo z velikim veseljem dočakali 14. januar, ne samo sodelavci, ki so trdo delali zadnje mesece, ampak so tudi meščanke in meščani pokazali veliko mero zanimanje za kulturo v letu 2012,“ je dejala. Pred začetkom EPK-ja je generalna direktorica Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 dr. Suzana Žilić Fišer za predstavitveno publikacijo EPK še zapisala: „Mesto, regija in država lahko skozi Maribor 2012 najdejo ali ponovno osmislijo zgodbo povezovanja, medsebojnega dialoga, ustvarjalnosti z namenom družbenega razvoja in kakovostnega sobivanja.“

Video je pripravil Zavod EPK

Štuhec: Zelo nenormalno je, da Cerkev ni bila vključena od vsega začetka

„Obrazi notranje moči bodo posebej izpostavljeni tako preko obraza Antona Martina Slomška in drugih osebnosti, ki bodo vključene v projektu ali kot avtorji ali kot ustvarjalci oziroma izvajalci programa,“ pa je o programu, s katerim se v EPK vključuje Katoliška Cerkev povedal direktor Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec. Poudaril je, da se mu zdi povsem normalno, da Cerkev sodeluje pri tovrstnih projektih in „da je zelo nenormalno, da Cerkev ni bila vključena od vsega začetka in da je bila obravnavana kot neki »outsider«, medtem ko vemo, da so bile zelo outsiderske kulturne institucije vključene od vsega začetka. Mislim, da lahko tukaj še enkrat izpostavim dejstvo, da je bil programski direktor Mirja Čander tisti, ki je to filozofijo spremenil in je želel v EPK vključiti, ne samo Katoliške Cerkve ampak tudi univerzo in vse druge dejavnike, ki sooblikujejo identiteto Maribora.“