Trije kralji hodijo tudi danes okrog: enkrat naletijo na Heroda enkrat na Jezusa
Cerkev na Slovenskem | 06.01.2012, 11:16 Marta Jerebič
Na Radiu Ognjišče smo mašo na današnji praznik Gospodovega razglašenja prenašali iz radijske kapele. Daroval jo je prof. dr. Drago Ocvirk, ki je v pridigi spregovoril o tem, kaj pomeni položiti darove pred Jezusa, tako kot so to storili trije modri z vzhoda.
Tisti, ki imamo bogastvo, priznavamo Boga in odkrivamo svojo veličino, ko pomagamo potrebnim.
„To ni samoumevno, kajti ljudje se svojega bogastva krčevito oklepamo. Herod je bil za ohranitev in povečanje svojega bogastva pripravljen moriti tudi otroke. Čeprav so dobri kralji trije, pa lahko en sam Herod stori ogromno gorja. Tako je bilo nekoč in je tudi danes. Kdo je povzročil današnjo materialno krizo, če ne sodobni Herodi, ki stremijo zgolj za lastnim bogatenjem, ugodjem in uživanjem?“
Tudi tisti, ki imamo moč in oblast, naj bo to v družini ali službi, Cerkvi ali družbi, se lahko obnašamo ali kakor »trije kralji« ali kakor Herod.
„Svojo moč in avtoriteto lahko izvajamo s služenjem ali pa gospodovanjem in uveljavljenjem svoje volje, nesposobni, da bi kdaj drugim prisluhnili ali jim dali prav.“
Tudi znanje smo prejeli zato, da bi ga delili z drugimi.
„Nam, ki je npr. dana milost vere, je dana zato, da jo delimo drugim, ne pa da jo strahopetno skrivamo pod mernikom.“
Dr. Ocvirk je nato spregovoril o misijonarju Petru Opeki, njegovem razdajanju vere, upanja in ljubezni ter se zahvalil vsem, ki so v sklopu trikraljevske akcije lani omogočili gradnjo vrtca v neki vasi na Salomonovih otokih.
Celotni nagovor prof. dr. Draga OcvirkaV božični noči se je Bog sklonil k človeku, se mu poklonil in priznal njegovo veličino s tem, ko je sam postal človek. Še isto noč so k njemu prišli pastirji in v detetu prepoznali in priznali Odrešenika. S tem, ko so v nebogljenem otročiču v jaslih priznali Odrešenika, so odkrili tudi lastno vrednost. Če se je Bogu zdelo vredno postati človek, potem je ogromno vreden sleherni človek, pa četudi je po stanu in delu pastir. Polni samospoštovanja in veselja so pastirji, ki so večino časa preživeli med živino daleč od ljudi, so po tem dogodku odšli med ljudi, se počutili njim enake in jim govorili o čudovitih božjih delih.
1 Trije kralji
Danes, dva tedna po božični noči, pa nam stopa pred oči drugo dejanje božičnega dogajanja. Trije modri so iskali »judovskega kralja«, Odrešenika, »vodnika, ki bo pasel božje ljudstvo«. Niso ga našli na Herodovem dvoru v Jeruzalemu, ampak v hiši v Betlehemu, kjer so »zagledali dete z Marijo, njegovo materjo«. V Marijinem otroku so prepoznali božjega sina, se mu poklonili in ga obdarovali.
Pastirji, predstavniki obrobnih, revnih, odrinjenih … ki so najniže na družbeni lestvici, so prišli pred Jezusa goloroki in ob njem odkrili svoje dostojanstvo. Nasprotno, pa »trije kralji«, modri, predstavljajo ljudi, ki so na vrhu družbene lestvice. Poosebljajo namreč modrost, vednost in znanost tistega časa, pa tudi izjemno bogastvo in razkošje. To ne sklepamo le iz darov, ki so jih položili pred dete in Marijo, marveč tudi po tem, da so jih lahko prinesli s seboj. Zato so morali imeti oboroženo spremstvo, saj potovanje ob vseh razbojniških tolpah drugače ni bilo varno in bi jih že za prvim ovinkom oropali. Tej trojki, ki je imela v svojih rokah moč – se pravi znanje, denar in oblast – to troje ne zamegli uma tako kakor kralju Herodu. Vse kar imajo, položijo pred Marijinega otroka, ker v njem prepoznajo in priznajo Božjega sina. Ob tem pa podobno kakor prej pastirji tudi oni sami odkrijejo svojo resnično veličino. Ta ni v tem, da imajo »vso moč tega sveta«, ampak v tem, da so tudi sami božji sinovi.
Ravnanje treh modrih nam razodeva, da svoje veličine – človeškosti in božjosti – ni mogoče odkriti drugače, kakor da smo pred Bogom praznih rok, ker njegove darove, ki smo jih v obilju prejeli, delimo s potrebnimi.
1.Tisti, ki imamo bogastvo, se pravi, več, kakor je potrebno za sposobno življenje, priznavamo Boga in odkrivamo svojo veličino, ko pomagamo potrebnim. Tako so s svojim bogastvom storili »trije kralji«. To ni samoumevno, kajti ljudje se svojega bogastva krčevito oklepamo. Zato Jezus svari, da bo težje prišel bogatin v nebeško kraljestvo kakor velblod skozi šivankino uho. Herod je bil za ohranitev in povečanje svojega bogastva moriti tudi otroke. Čeprav so dobri kralji trije, pa lahko en sam Herod stori ogromno gorja. Tako je bilo nekoč in je tudi danes. Kdo je povzročil današnjo materialno krizo, če ne sodobni Herodi, ki stremijo zgolj za lastnim bogatenjem, ugodjem in uživanjem?
2.Tisti, ki imamo moč in oblast, naj bo to v družini ali službi, Cerkvi ali družbi, se lahko obnašamo ali kakor »trije kralji« ali kakor Herod. Svojo moč in avtoriteto lahko izvajamo s služenjem ali pa gospodovanjem in uveljavljenjem svoje volje, nesposobni, da bi kdaj drugim prisluhnili ali jim dali prav. Zato Jezus pravi: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20,25-28).
3.Tisti, ki podobno kakor trije modri kaj znamo in vemo, smo vse to prejeli le zato, da bi delili s tistimi, ki ne znajo in ne vedo, da bi tudi oni osvojili veščine potrebne za samostojno in spodobno življenje. Nam, ki je npr. dana milost vere, je dana zato, da jo delimo drugim, ne pa da jo strahopetno skrivamo pod mernikom. Spet nam Jezus pravi: »Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta« (Jn 15,15).
2 Peter Opeka
V božičnih dneh smo lahko videli film o misijonarju Petru Opeku na otoku Madagaskarju. Neverjetno, kaj vse je ustvaril skupaj s smetiščarji: naselja, šole, zdravstvene domove in še marsikaj drugega. Hitro po predvajanju tega filma na TV so se pojavili komentarji, da misijonar vsiljuje svojo vero, da nad ljudmi izvaja pritisk in jih sili v podrejanje katoliški Cerkvi. Kaj naj drugega rečem, kakor da sodijo misijonarja po sebi! Sami v svoji Herodovski zaslepljenosti in zlobi ne morejo videti in priznati, da lahko kdo deluje neobremenjeno in da v slehernem človeku vidi in priznava veličino in dostojanstvo, ki ni odvisno ne od rase ali narodnosti, ne vere ali jezika, ne spola ali stanu, ne položaja ali znanja.
In prav to dela misijonar Peter Opeka. Med smetiščarje je prišel brez vsega – razen sebe. Sam je postal smetiščar s smetiščarji. Tisto, kar jim je lahko dal je vera v človeka, ki jo črpa pri Jezusu; prišel je mednje z upanjem, da lahko ti smetiščarju vstanejo iz skrajnega ponižanja in razčlovečenja in odkrije svoje dostojanstvo, saj je Jezus s svojim vstajenjem premagal vse, kar človeka uničuje in izničuje. Na božjo ljubezen je hotel odgovoriti z ljubeznijo, a tega ne moreš drugače, kakor da ljubiš in poskrbiš za tiste, ki jih ljubi Bog sam in za katere on skrbi. Oborožen z vero, upanjem in ljubeznijo je Peter začel iz nič, a to troje je bilo dovolj, da so se začeli premikati gore, da so se skale odvalile od grobov in da so smetiščarji začeli vstajati k svojemu dostojanstvu, verjeti Petru, sebi, drug drugemu in Bogu. Peter Opeka in sleherni misijonar je podoben apostolu Petru. Ko se je namreč ta srečal s hromim, ki ga prosi za miloščino, mu je dejal: »Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi! (…) Hromi je skočil pokonci, čvrsto stal in hodil« (Apd 3,1-10).
3 Trikraljevska akcija: otroški vrtec za najrevnejše Salomonce
Lani oktobra sem na Salomonovih otokih obiskal vas Kanaan na otoku Kohingo. Tam so namreč gradili vrtec, saj je od 900 prebivalcev čez sto otrok do šestega leta. Vas je leta 2007 odnesel cunami, pa tudi 18 življenj. Nič ni ostalo, treba je bilo začeti iz nič. Kanaanci so Mikronezijci, ki so jih sem preselili po zadnji vojni, ker se je njihov otok v Mikroneziji potopil. Brezdomci so, največji reveži med reveži. Sami še dolgo ne bi mogli zgraditi vrtca, pa so jim priskočili na pomoč naši otroci – koledniki. Lani so v trikraljevski akciji zbrali toliko sredstev, da so lahko med številnimi zadevami zgradili tudi vrtec za male Kanaance. Oktobra je vrtec že stal, a je bilo še marsikaj za postoriti. Tik pred božičem pa je prišla pošta, da so otroci že v vrtcu.
V imenu kanaanskih malčkov se zahvaljujem vsem slovenskim otrokom in mladim, ki sodelujete v tej tako plemeniti trikraljevski akciji. Tudi letos ste prinašali ljudem veselo novico o božji ljubezni in z darovi, ki ste jih prejeli, boste marsikje v revnem svetu pomagali svojim vrstnikom do strehe nad glavo, do zdravja, šolanja, skratka bolj človeka vrednega življenja. Moja zahvala gre tudi vsem, ki odprete vrata in srce slovenskim »trem kraljem«, pa vsem pastoralnim delavcem: duhonikom in katehistinjam in mnogim drugim. Hvala tudi Misijonskemu središču, ki akcijo pripravlja, koordinira in vodi.
Današnji praznik treh kraljev nam tako pove, da ne gre le za dogodek v preteklosti. Trije kralji hodijo tudi danes okrog: enkrat naletijo na Heroda enkrat na Jezusa. Njihov duh – božji duh – živi in deluje naprej: duh ljubezni in dobrote, duh skrbi in pozornosti do slehernega človeka, ker je vsak božji sin, božja hči, Amen!
