Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović

Svet se spominja žrtev holokavsta

Svet | 27.01.2012, 14:30 Petra Stopar

Svet se danes spominja žrtev holokávsta. 27. januarja pred 67 leti so sovjetske sile osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer je nacistična oblast tretjega rajha umorila na milijone ljudi, predvsem Judov. V 21. stoletju je antisemitizem še vedno prisoten, tudi pri nas, pravijo v slovenski Judovski skupnosti.

V času nacizma je bilo sistematično ubitih med pet in šest milijonov Judov, pa tudi številni Romi in Slovani, invalidi ter politični in verski oporečniki. Najbolj zloglasno koncentracijsko taborišče je bilo v Auschwitzu, 60 kilometrov zahodno od Krakova na Poljskem. Razdeljeno je bilo na tri dele, eno od teh – Auschwitz-Birkenau – je bilo namenjeno uničevanju. Le kdo ne pozna napisa na vhodu „Arbeit macht frei“ ali v prevodu „Delo osvobaja“?

Grozovitih dogodkov so se tako kot vsako leto spomnili na današnji spominski slovesnosti v nemškem bundestagu. Predsednik parlamenta prof. dr. Norbert Lammert je v govoru poudaril: „V holokavst je bilo organizirano potisnjenih več kot 11 milijonov ljudi, kolikor je bilo po izračunih Adolfa Eichmanna Judov na ozemlju nacističnega režima in držav zaveznic. Izvedba množičnega umora je bila določena že dolgo časa, in ta umor je presegel prag genocida.“

Predsednik slovenskega parlamenta Gregor Virant je zapisal, da je vsakoletno obeleževanje tega spominskega dne iz leta v leto pomembnejše, saj je na žalost živih prič, ki so uspele preživeti holokavst in genocid druge svetovne vojne vsako leto manj. „Kljub tragičnim pričevanjem preživelih ter kljub opozarjanju na nevarnosti in pasti, ki jih prinašajo nestrpnost in sovraštvo do drugačnih, je antisemitizma, ksenofobije ter nasilja in nestrpnosti, ki temeljni na rasnih, verskih in drugih predpostavkah odločno preveč,“ še opozarja predsednik Državnega zbora Virant.

Podobno so na včerajšnjem simpoziju Sinagoge Maribor izpostavili tudi predstavniki Judovske skupnosti v Sloveniji. „Tisto, kar je za Slovenijo značilno, je predvsem politični antisemitizem. Pomagajo pa določeni novinarji, pa ne bi hotel, da me narobe razumejo, da bi napadali svobodo tiska, ampak – javna beseda nosi svojo odgovornost,“ je dejal Igor Vojtic. Kot pravi, naj bi slovenski mediji s svojim načinom poročanja o dogajanju na Bližnjem vzhodu še dodatno spodbujali antisemitizem. Takšnih stvari pa se po njegovem mnenju ne sme tolerirati, ker se lahko sprevržejo v nasilje, kakršnemu smo bili priča lani na Norveškem.

 

Sicer pa je bilo v Auschwitzu več kot 2300 Slovencev in Slovenk, od katerih jih je taborišče preživela polovica. Vanjo spada Erika Fürst iz Murske Sobote, ki je bila v času ujetja stara komaj 13 let. Njej je predsednik države Danilo Türk danes podelil odlikovanje zlati red za zasluge za prispevek k slovenski in evropski zgodovinski zavesti o holokavstu. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani pa bodo v počastitev tega dne nocoj odprli razstavo z naslovom Večni spomin.

Svet
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...