4. februar – Svetovni dan boja proti raku

Slovenija | 04.02.2012, 00:50

Danes obeležujemo svetovni dan boja proti raku. Ob tej priložnosti na Inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo na pomen zdravega načina življenja in rednega udeleževanja presejalnih pregledov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije postaja rak vodilni vzrok smrti po svetu, saj zaradi rakavih obolenj letno umre 7,6 milijonov ljudi po svetu, kar je približno 13 odstotkov vseh smrti.

Mednarodna zveza za boj proti raku letošnji svetovni dan boja proti raku obeležuje pod geslom „Skupaj zmoremo“, kajti le z medsebojnim sodelovanjem lahko posamezniki, organizacije in vlade pripomorejo k načrtovanemu 25 odsotnemu zmanjšanju števila prezgodnjih smrti zaradi raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni po svetu do leta 2025.

IVZ opozarja na pomen zdravega načina življenja, saj na svetu približno 30 odstotkov vseh smrti zaradi raka povzročijo visok indeks telesne mase, pomanjkanje sadja in zelenjave v prehrani, pomanjkanje telesne dejavnosti ter uživanje tobaka in alkohola. „Ogroženost za rakavim obolenjem lahko zmanjšamo z opustitvijo kajenja in z izogibanjem pasivnemu kajenju, z ohranjevanjem primerne telesne teže, s povečano telesno dejavnostjo in zdravim prehranjevanjem, z omejevanjem pitja alkoholnih pijač, z izogibanjem čezmernemu sončenju, z zaščito pred okužbami, ki povzročajo raka, ter z rednim udeleževanjem presejalnih pregledov v programih, kot so ZORA, DORA in SVIT,“ so sporočili iz Inštituta za varovanje zdravja.

V četrtkovi Dijaški oddaji smo se o tem, kako se s to boleznijo srečujejo otroci in njihovi starši pogovarjali s predsednico Slovenskega društva staršev otrok z rakom, Tatjano Kruder.

Ko zboli otrok

Starši se z boleznijo otroka znajdemo v hudi stiski. Zdi se, da je položaj brezizhoden in da je bolezen nepremagljiva. Pa vendar se otroci skupaj s starši podamo v krut boj. Otrokom po svojih močeh pomagajo zdravniki, psihologi, sestre, tudi starši. Kljub pomoči, ki so je deležni, pa večina staršev v soočanju z boleznijo ostane samih. Prepuščeni so svojim strahovom, svoji iznajdljivosti, upanju. V ta namen, da bi si stali ob strani, je bilo ustanovljeno Društvo staršev otrok z rakom. Odgovorijo na kakršna koli vprašanja, ki jih ni malo, včasih pa samo poslušajo in tolažijo.

Ko izvemo za diagnozo

Šok in bolečina, ki si ju težko zamislimo in sleherni upa, da mu ju ne bo treba doživeti. Čustva in odzivi ob težki diagnozi so na meji razuma. Kar je normalno, zato je prvo pravilo, ki ga gre upoštevati, da čustev ne tajimo. Ne smemo dovoliti, da nas zajameta panika in obup. Vsaka diagnoza zahteva nečloveške moči, da jo sprejmemo in lahko začnemo boj. Upanje igra zelo pomembno vlogo pri poteku in tudi pri uspešnem zdravljenju bolezni. Psihologi poudarjajo: „Upanje za izboljšanje je motivacija, preden sploh začnemo z zdravili.“ Upanje daje moč in nam pomaga pri najvažnejši poti, na poti volje do življenja.

Bolezen je preizkušnja in pomembna izkušnja življenja

Iz bolezni se je treba nekaj naučiti. Če se ne, je bil boj zaman. Če se potrudimo, lahko znova najdemo notranji mir. Tatjana Kruder poudarja: „Pomembno je biti skupaj, se pogovarjati, darovati drug drugemu čas. V življenju ni reči, ki bi je ne mogli premagati. Vsak dobi križ, ki ga lahko nosi. Življenju nikdar ne obrnimo hrbta. Borimo se zanj. Veselimo se življenja. Ne konča se. Tudi takrat ne, ko nas preseneti huda, morda neozdravljiva bolezen.“