Dan brez cigarete
Slovenija
Kajenje škoduje prav vsakemu organu človeškega telesa in je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in obolevnosti, ki bi se jih dalo preprečiti. V Sloveniji zaradi bolezni, povezanimi s kajenjem, umre nekaj manj kot 3000 oseb letno, povprečna življenjska doba kadilcev pa je za 16 let krajša od dobe nekadilcev.
Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) ob dnevu brez cigarete opozarjajo, da je kajenje potrjeno povezano z razvojem številnih bolezni in zdravstvenih težav, predvsem rakavih obolenj ter bolezni srca, ožilja in dihal. V Sloveniji je med dejavniki tveganja kajenje tobaka najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za smrt ter za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in manjzmožnosti.
Zaradi bolezni, ki jih povzroči kajenje, umre kar polovica rednih kadilcev, kar v Sloveniji predstavlja nekaj manj kot 3000 oseb letno. Večina teh oseb umre 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili. Poleg prezgodnje bolezni lahko kadilci pričakujejo tudi, da bodo zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, znatno število let preživeli v slabšem zdravstvenem stanju.
S kajenjem posameznik ne škoduje le sebi in ljudem v neposredni bližini, temveč celotni družbi, saj predstavlja visoke stroške zdravljenja. Kar četrtina Slovencev je rednih kadilcev, od tega večji del moških. Tri četrtine teh kadi vsak dan in sicer v povprečju po 16 cigaret ali več, kar jih vsak dan stane približno 3 evre. Večina rednih kadilcev je s kajenjem začela v dobi adolescence. Po zadnjih raziskavah je v Sloveniji v letu 2010 več kot polovica 15 letnikov že poskusila kaditi, kar četrtina teh pa je cigareto prižgala že pri 13 letih ali celo prej. V obeh primerih ni bilo razlik med spoloma.
Slovenski mladinski manifest
Da bi to sliko izboljšali in bi tako številnim prihranili nekaj let življenja, je treba v Sloveniji vzpodbuditi ugodne premike v deležu kadilcev med polnoletnimi prebivalci in vsaj ohraniti, še bolje pa pospešiti ugodne trende med mladosntiki. Aktivisti mladinskega združenja Brez izgovora Slovenija so izdali prevetren spisek popravkov zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, imenovan Slovenski mladinski manifest o tobaku 2012. "Predlogi v našem manifestu so na trenutke zelo idealistični," priznavajo aktivisti in dodajajo, da bodo le s takim pristopom na dolgi rok zmagali v vojni proti tobačni industriji, ki je glavni krivec za pandemijo kajenja v svetu. Predsednik združenja Jan Peloza tako pojasnjuje, da "manifest ni uperjen proti kadilcem, temveč izključno proti nehumanim neetičnim uzakonjenim tvorbam, tobačnim podjetjem".
Med drugim si prizadevajo, da se prepove vse vrste oglaševanja in promocijo tobačnih izdelkov, kajenje v avtomobilih in v zaprtih prostorih, brez možnosti kadilnice. Zahtevajo tudi prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Želijo tudi višjo obdavčitev in trošarine na tobačne izdelke.
Tudi na IVZ ocenjujejo, da bi morali za nadaljnje zmanjševanje rabe tobaka v Sloveniji čim prej uvesti različne nove ukrepe oziroma spremembe in dopolnitve. Ob tem tudi Helena Koprivnikar predlaga popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, višanje cen tobačnih izdelkov, prepoved marketinških pristopov za navidezno zniževanje cen, učinkovitejša zdravstvena oz. slikovna opozorila na škatlicah tobačnih izdelkov.
