Predsednik SDS Janez Janša novi mandatar slovenske vlade
Slovenija
Državni zbor je na predlog skupine 50 poslank in poslancev za predsednika slovenske vlade s 51 glasovi za in 39 proti izvolil Janeza Janšo.
Janša je že prisegel pred poslankami in poslanci. Janša se je poslankam in poslancem zahvalil za podporo. Obenem se je zahvalil koalicijskim partnerjem, da so privolili v sodelovanje v kriznih časih. Pred državo so po besedah Janše veliki izzivi, zato je vsem strankam ponudil sodelovanje. "Naša roka je ponujena in upam, da bo tudi sprejeta," je poudaril.
Potem ko v prvem krogu glasovanja o mandatarju relativni zmagovalec volitev, predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković ni dobil zadostne podpore, se je za to funkcijo v drugem krogu potegoval Janša. Predsedniki strank SDS, Lista Virant, DeSUS, SLS in NSi so namreč v sredo podpisali koalicijsko pogodbo in vložili predlog za Janševo kandidaturo.
Janša sta poleg 50 poslancev strank, ki so podpisale koalicijsko pogodbo, podprla še poslanca narodnih manjšin, s katerim je prihodnja koalicija podpisala dogovor o sodelovanju. Za izvolitev je Janša potreboval 46 glasov, glasovanje pa je bilo tajno.
Državni zbor je v četrtek sprejel tudi novelo zakona o vladi, s katero je število ministrstev zmanjšal na 11. Po napovedih naj bi koalicijski partnerji o kadrovskem razrezu razpravljali v nedeljo, vlada pa naj bi bila izvoljena 10. februarja.
Janša: Časa ni veliko in čas za ukrepanje je takoj
Sicer pa je Janša že v uvodu dejal, da „vsak dan, ko vlade ne imenujemo, lahko računamo približno z 10 milijoni evrov dodatnih stroškov, in to je treba vedeti. Tudi če kdo misli, da bo delo vlade brez teh zapletov lahko, naj ga že v začetku potolažim, da tega ne bo. Kot ste videli, tudi pri podpisu koalicijske pogodbe ni bilo nobene evforije in nobenih šampanjcev nismo odpirali.“ Janša je še poudaril, da bo ta koalicija ponudila „politično razvojno partnerstvo vsem strankam v opoziciji, kot tudi predlog novega socialnega in medgeneracijskega sporazuma vsem socialnim partnerjem. Tudi tukaj že delamo na osnutkih. Naš namen je, da poskušamo najprej poenotiti poglede na to, kakšno je stanje, kjer smo in na tiste ključne ukrepe, ki jih treba sprejeti, ne glede na to, katera vlada bi bila. Želimo, da tudi socialni partnerji vidijo celoten gozd, ne samo posamična drevesa, da se natančno vidi, kakšna bo cena, če en ukrep sprejmemo danes in kakšna bo cena, če ga bomo morali sprejemati čez tri leta. Vsi ti podatki bodo na voljo z argumentirano razpravo in prej, preden so bo vlada lotila sistemskih sprememb, bo poskušala doseči ta sporazum. Imamo obdobja iz zadnjih let, ko smo bili pri tem uspešni in ni razlogov, da teh pozitivnih praks ne bi ponavljali.“
Ob sklepu uvodnega nagovora je med drugim še poudaril, da „obljubljam, da vlada, če bo nastala, ne bo tekmovala v obtoževanju prejšnje vlade. To nima nobenega smisla. Vemo, da ima opozicija vedno, tukaj bom rekel, bolj proste roke in s tem nimam nobenih težav. Je pa, kot sem dejal na začetku, stanje kljub temu, da ni izredno, resno. In samo od tega, koliko bomo učinkoviti in tudi, koliko bomo sposobni sodelovati, je odvisno ali se bo to stanje stabiliziralo in se ponovno normaliziralo, ali pa bo postalo izredno. V tem smislu, kot je na Irskem, Portugalskem ali v Grčiji. Takrat boste dobili na poslanske klopi pakete, kot so jih dobili grški poslanci, kjer so bile enostavno napisane zahteve mednarodnega denarnega sklada Evropske centralne banke in Evropske komisije, koliko je lahko najvišja pokojnina, koliko je lahko zaposlenih v kakšnem delu javnega sektorja in dokler to niso sprejeli, država ni dobila svežega denarja in je bila pred bankrotom. Sloveniji ni treba, da pride v to situacijo. Nismo še tam. Vendar pa časa ni veliko in čas za ukrepanje je takoj. To je teh nekaj mesecev, ki jih imamo zato, da vsi skupaj pogledamo veliko sliko in se potem odločimo za posamične ukrepe bo izjemno dragocenih. Kot že rečeno, najprej se bo treba poenotiti o tem, kje smo in potem tudi o tistih ukrepih, ki so neizogibni in za katere je bolje, da jih sprejmemo sami, kot da nam jih nekdo drug diktira. Ker dokler jih sprejmemo sami, se lahko sami odločamo za poti, po katerih bomo prišli do teh ciljev. V obratnem primeru pa bo drugače. Obljubljam, da bo vlada, če boste danes dali meni podporo in zaupanje in v naslednji fazi imenovanje oziroma postopka, tudi ministrski ekipi, ki jo bo predlagala koalicija, ponudila roko sodelovanje vsem in tudi delala za skupno dobro.“
