Praznovanje 20. obletnice slovenske samostojnosti obeležili tudi na Radiu Ognjišče

Slovenija | 25.12.2011, 17:27

Sodelavci Radia Ognjišče smo v sklopu praznovanja 20. obletnice slovenske samostojnosti marca in aprila letos pripravili projekt Slovenskih 20, v sklopu katerega smo pripravili šest oddaj v naslednjih krajih: v Celju, Veržeju, Novem mestu, Mariboru, Vipavi in Ljubljani, torej v vseh šestih škofijah.

Na okroglih mizah, ki so potekale v obliki javnih radijskih oddaj, smo z gosti razpravljali o demokraciji v času osamosvajanja pa vse do danes, o odnosu do osamosvojiteljev, o prispevku zamejcev in zdomcev do samostojne poti, dotaknili pa so se tudi aktualnih političnih tem. Prispevke smo izdali tudi v zborniku, ki ga lahko naročite pri Ognjišču.

Smo po 20. letih še aktivni državljani?

V domu Sv. Jožefa v Celju je publicist Igor Omerza spomnil, da so bili največji potencialni naroda zatrti doma in v tujini, ob tem pa dodal, da bo žal, potrebno še veliko časa, da bo Slovenija postala socialno, ekonomsko in politično primerljiva z najrazvitejšimi evropskimi državami. Zgodovinar dr. Stane Granda je poudaril, da si moramo kot aktivni državljani prizadevati za slovensko demokracijo, ki ne vsebuje samo načel političnega sožitja in enakopravnosti različno mislečih, pravne države in spoštovanje temeljnih moralnih norm, ampak to pomeni predvsem odgovornost za obstoj slovenske države, za katero smo se odločili pred 20. leti. Teolog dr. Ivan Štuhec je dejal, da se bomo morali zbuditi in narediti tudi „osamosvojitev našega duha, naših misli in našega načina razmišljanja o tem, kaj je Slovenija, kakšna je njena zgodovina, kakšna je njena zdrava in kakšna njena bolna preteklost“. Bolna preteklost nas po Štuhečevem mnenju bremeni in dokler je ne bomo (p)ozdravili, bomo vsi okuženi.

Zgodovina osamosvojitve je med mladimi premalo poznana

Brigadir Tone Krkovič je v Celju izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkljivega znanja mladih o slovenskem osamosvajanju, za kar krivi državo in njen šolski sistem, ki temu delu zgodovine daje veliko premalo prostora. Na to sta v Novem mestu v Zavodu Friderika Ireneja Barage opozorila tudi novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek in nekdanji poslanec publicist dr. Hubert Požarnik. "Dokler ne normaliziramo pouka zgodovine v naših šolah, ostane toliko več dela za nas starše. Prvi vzgojitelji smo vendarle mi, starši," je dejala dr. Peskova. "Na temo teh prelomnih dogodkov do sedaj ni bila napisana niti ena sama maturitetna naloga," pa je opozoril dr. Požarnik.

Potvarjanje zgodovine tudi po 20. letih

Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je v Salezijanskem zavodu v Veržeju poudaril, da ni pričakoval, da se bomo morali po 20. letih boriti za resnico o osamosvojitvi. Projekt osamosvojitve po njegovih besedah ni pomenil samo osamosvojitve od Jugoslavije, ampak je pomenil tudi slovo od nekega družbeno političnega in gospodarskega reda. „Bil je usmerjen proti tretjemu totalitarizmu, ki se je prodajal pod imenom svoboda,“ je poudaril Peterle. Franci Feltrin je ponosen, da je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen za poslanca. Povedal je, da je to delo takrat potekalo drugače kot danes, hkrati pa opozoril, da so mnoge sile delale na tem, da do osamosvojitve sploh ne bi prišlo. Zgodovinar Jože Dežman je dejal, da se država še vedno pobira po kulturni in civilizacijski katastrofi, zato je nemogoče pričakovati, da bo v dvajsetih letih dosegla standard pravne države, kot ga imajo v Avstriji.

Bi bili samostojni brez Slovenske vojske?

Starosta slovenske politike Ivan Oman je v Slomškovi avli v Mariboru opozoril, da se je bilo treba pred 20. leti precej truditi, da so dosegli enotnost. Ta ni bila tako velika, kot jo želijo prikazati danes. Mnogi so si samostojno Slovenijo tedaj predstavljali drugače. Kritičen je bil tudi do apatije slovenskih državljanov, ki se kaže ob majhni udeležbi na voliščih. „Ali se vsem tako dobro godi, da jim je prav vseeno, kdo in kako vlada Sloveniji, ali pa ljudje ne vidijo prave alternative in ne zaupajo politikom – niti levim niti desnim?“ Državljane je pozval, naj razmišljajo o tem, kakšno Slovenijo bomo imeli jutri, saj je to odvisno od vseh nas. Predsednik SDS in obrambni minister v času osamosvajanja Janez Janša je omenil pomen osamosvojitvene vojne in dejal, da če takrat Slovenije ne bi ubranili po vojaški poti, njene samostojnosti ne bi bilo. Tedaj smo po trditvah Janše vedeli, kaj je prav in kaj narobe. „Te vrednote bi morali postaviti v ospredje tudi danes, drugače je vse ena džungla,“ je dodal.

Brez Slovencev v zamejstvu in po svetu samostojnosti ne bi bilo!

Publicistka dr. Spomenka Hribar, ki je bila leta 1990 izvoljena v Skupščino Republike Slovenije, je v Škofijski gimnaziji v Vipavi med drugim spomnila na veliko pripravljenost, ki so jo ob osamosvajanju izkazali Slovenci po svetu. Brez njih po njenem prepričanju osamosvojitve ne bi bilo. Ti so namreč Demosu nudili materialno pomoč, neizmerne količine energije in so tudi politično sodelovali. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle, ki je bil v času osamosvajanja vodja prvega zastopstva na novo ustanovljene Republike Slovenije v tujini, je osvetlil takratni položaj zamejcev, ob tem pa dejal, da je po 20. letih država krepka.

Tudi zdaj smo priča nenormalnosti

Janez Janša je na okrogli mizi je v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano dejal, da je bil čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo čas, v katerem je bila odsotna normalnost. Opozoril je, da smo tudi danes priča popolnemu obratu v stanje, kakšno je vladalo včeraj. Dr. Dimitrij Rupel je opozoril, da potrebujemo sproščeno Slovenijo brez bremen preteklosti, saj nam ta brani, da svobodno razmišljamo. Po njegovem bi projekt mednarodnega priznanja Slovenije težko uspel brez avstrijskega in nemškega zunanjega ministra ter Svetega sedeža. Na vlogo Cerkve je opozoril tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Spregovoril je o množici pisem, ki jih je takratni papež Janez Pavel II. napisal v podporo priznanju Slovenije, in o vlogi, ki jo je odigral ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar, ki je Slovence ves čas opominjal, da gre pri plebiscitu za zgodovinski trenutek, ob katerem se ne smemo pustiti zastraševati.

Srečanj v Celju, Mariboru in Novem mestu so se udeležili tudi škof Stanislav Lipovšek, nadškof metropolit Marjan Turnšek in škof Andrej Glavan.