Poslanica Benedikta XVI. za 45. svetovni dan miru
Slovenija
Na tiskovnem uradu svetega sedeža so v petek predstavili papeževo poslanico za svetovni dan miru. V letošnji poslanici se je sveti oče osredotočil na temo: Vzgajati mlade za pravičnost in mir, saj je prepričan, da lahko mladi s svojim navdušenjem in idealizmom ponudijo svetu, zaznamovanem z gospodarsko in ekonomsko krizo, novo upanje.
Papež naslavlja svojo poslanico vsem, ki so kakor koli povezani z vzgojo ter jih spodbuja, „naj bodo pozorni do sveta mladih, mu prisluhnejo ter pravilno vrednotijo, da jim bodo lahko posredovali pozitivno vrednost življenja ter v njih prebudili željo, da mladi svoje življenje zastavijo v služenju za Dobro.“
Nadalje se Benedikt XVI. v svoji poslanici obrača na vse, ki so odgovorni za vzgojo. „Najprej je to družina, saj so starši prvi vzgojitelji. Družina je namreč prvotna celica družbe. V družini si otroci pridobijo človeških in krščanskih vrednot, ki jim omogočajo konstruktivno in mirno sobivanje. Prav tako se v družini naučijo medgeneracijske solidarnosti, spoštovanja pravil, odpuščanja ter sprejemanja drugega.“ Sveti oče starše poziva „naj ne izgubijo poguma! S svojim zgledom naj spodbujajo svoje otroke, da bodo svoje zaupanje polagali predvsem v Boga, iz katerega izvirata resnična pravičnost in mir.“ Papež nameni svojo misel vsem odgovornim za vzgojo, politikom ter sredstvom družbenega obveščanja, saj so tudi nosijo težo odgovornosti pri vzgoji mladih za pravičnost in mir.
Za dosego teh dveh drž, je potrebno mlade vzgajati za resnico in svobodo. Da bo to možno, pa je potrebno poznati, kdo je človeška oseba ter poznati njeno naravo. Ko psalmist zre resničnost, ki ga obdaja, takole razmišlja: 'Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ?' (Ps 8,4-5). Sveti oče še posebej poudarja, da si je potrebno skupaj s psalmistom postaviti vprašanje: kdo je človek ter iskati odgovor v tem, da je človek bitje, ki nosi v svojem srcu žejo po neskončnem, žejo po resnici – ne tisti delni, temveč po resnici, ki je sposobna razložiti smisel življenja – saj je bil ustvarjen po Božji podobi in sličnosti. Zato vzgoja za resnico in svobodo ne more biti ločena od vzgoje odnosa človeka z Bogom.
Papež nadalje poudarja, da pri vzgoji za pravičnost ne smemo ločiti pojma pravičnosti od njegovih onostranskih korenin. Pravičnost namreč ni preprosto človeški dogovor, saj to kar je pravično, izvorno ni določeno s pozitivnimi zakoni, temveč s temeljno istovetnostjo človeškega bitja. Celostni pogled na človeka nam po eni strani ne dovoli, da bi padli na raven dogovornega pojmovanja pravičnosti, po drugi strani pa nam odpira obzorje solidarnosti in ljubezni. Kot pravi Benedikt XVI., je mir dar, ki ga prejmemo od Boga, hkrati pa je sad pravičnosti in dejavne ljubezni.
Na koncu poslanice se papež obrača na mlade z besedami: „Dragi mladi, vi ste dragocen dar za družbo. Ne pustite, da vam težave vzamejo pogum, ne prepustite se lažnim rešitvam. Ne bojte se zavzetega življenja, napora in požrtvovalnosti, izbire poti, po kateri se hodi z zvestobo in vztrajnostjo, ponižnostjo in posvetitvijo.“ Benedikt XVI. zaključi poslanico s pozivom: „Združimo naše duhovne, moralne in materialne moči za vzgajanje mladih za pravičnost in mir.“
