Tokratni vrh EU ključen za obstoj evra?
Voditelje Evropske unije čaka težka naloga. Na vrhu v Bruslju bodo danes in jutri skušali znova doreči odziv na krizo, ki bi pomiril finančne trge in rešil skupno evropsko valuto. To naj bi dosegli z zaostritvijo proračunske discipline in krepitvijo varnostnih mehanizmov.
Tokratno zasedanje je še eno v nizu tistih, ki je označeno za "zgodovinsko" in "odločilno" za usodo evra. A položaj je drugačen kot oktobra ali julija. Takrat so bile namreč pod drobnogledom finančnih trgov posamezne članice območja evra, predvsem Grčija in Italija. Le nekaj dni pred tem vrhom pa so finančni trgi zagrozili celotnemu območju evra, tudi šestim državam v najboljši formi, med njimi motorju unije Nemčiji in Franciji. Naj bo to tolmačeno kot svarilo trgov ali politični pritisk iz ZDA, gre za potrditev dejstva, da je kriza sistemska.
Kot vselej sta glavne smernice nekaj dni pred vrhom zarisala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy, nato jih je z nekaj popravki v poročilu, ki je pricurljalo v javnost, razgrnil še predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Ključna bo disciplina
Po oktobrskem reševanju Grčije, krepitvi začasnega sklada za zaščito evra in dokapitalizaciji bank je beseda tega vrha "disciplina". Ta je bila do zdaj na zahtevo Nemčije vselej nujna spremljevalka vseh ukrepov, a tokrat je popolnoma v ospredju pozornosti. Evropski voditelji bodo poskušali svojim državam obleči tesnejši "javnofinančni jopič", kar pomeni, da bodo skušali zaostriti pravila o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu ter izboljšati vzvode za zagotavljanje njihovega spoštovanja. Francosko-nemški predlogi po Sarkozyjevih besedah predvidevajo avtomatične sankcije za države, katerih javnofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda. Toliko kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast. Poleg tega je cilj Nemčije in Francije, da vse članice območja evra določila o zgornji meji dolga in izravnanem proračunu oziroma tako imenovano "zlato pravilo" vključijo v ustave, tako da bi lahko nad spoštovanjem teh načel bdela tudi ustavna sodišča. Za to bo treba spremeniti pogodbo Evropske unije. Če to ne bi bilo hitro izvedljivo, sta Berlin in Pariz odločena oblikovati meddržavni sporazum, ki bi zavezoval zgolj 17 članic območja evra, a bi bil odprt tudi za prostovoljni pristop drugih članic unije. V Van Rompuyevem poročilu, ki bo podlaga za razpravo voditeljev, medtem piše, da sta zaostritev verodostojnosti proračunskih pravil in zagotovitev njihovega spoštovanja ključna za povrnitev zaupanja finančnih trgov in zagotovitev politične vzdržnosti mehanizmov solidarnosti. Strožja disciplina naj bi Evropski centralni banki zagotovila več manevrskega prostora za okrepitev kupovanja državnih obveznic. Njen predsednik Mario Draghi je minuli teden nakazal, da je banka v primeru krepitve gospodarske unije pripravljena okrepiti svojo vlogo pri reševanju krize.
Tudi o krepitvi varnostnih mehanizmov
Druga ključna tema vrha bo krepitev varnostnih mehanizmov. Voditelji naj bi govorili o povečanju kapitala stalnega mehanizma za stabilnost evra, ki po zdajšnjih dogovorih znaša 500 milijard evrov, in o tem, ali bo imel ta mehanizem status kreditne ustanove, kar bi mu omogočilo dostop do likvidnosti Evropske centralne banke. Poleg tega bodo voditelji predvidoma podprli krepitev sredstev Mednarodnega denarnega sklada v pomoč pri reševanju krize evra. Članice območja evra naj bi z dvostranskimi posojili okrepila njegova sredstva, ki bi bila nato na voljo v krizi. Van Rompuy v poročilu predlaga tudi uvedbo skupnih evrskih obveznic, a kot dolgoročno možnost, a Merklova in Sarkozy sta se izrekla proti temu.
