Od petka do petka: 2. - 9. december 2011

| 11.12.2011, 07:07 Matjaž Merljak

49. teden v letu 2011 je minil v povolilnem vzdušju, potekali pa so že prvi pogovori o sestavi koalicije. V Cerkvi na Slovesnem pa je odmevala novica o začetku jubilejnega leta ljubljanskega nadškofije, na področju kulture pa prenova in odprtje ljubljanske opere.

Ljubljanska nadškofija začela jubilejno leto

Na god Sv. Miklavža je ljubljanska nadškofija začela jubilejno leto ob 550-letnici svoje ustanovitve. Zunanja slovesnost s katero se začenja omenjeno leto je bila danes. Sveto mašo, pri kateri so se zbrali slovenski škofje in številni duhovniki ljubljanske nadškofije, je daroval nadškof in metropolit Anton Stres. Že na god zavetnika nadškofije, 6. decembra, pa so na Družini predstavili monografijo z naslovom Ljubljanska škofija 550 let, ki jo je uredil vodja nadškofijskega arhiva France M. Dolinar. Sočasno so odpli priložnostno razstavo bogoslužnih predmetov, ki jih hrani ljubljanska stolnica. France M. Dolinar je na pomen ustanovitve ljubljanske škofije za vsestranski razvoj slovenskega narodnega ozemlja opozoril že ob izdaji monografije Ljubljanski škofje: „Leta 1461 ustanovljena in naslednje leto potrjena ljubljanska škofija, je po volji cesarja Friderika III. in papeža Pija II. postala osrednja cerkvena ustanova v slovenskem prostoru, in se je vse do jožefinskih reform v drugi polovici 18. stoletja raztezala čez tri notranjeavstrijske dežele: Kranjsko, Štajersko in Koroško. Bila je na nek način Slovenija v malem, če smem uporabiti to slikovito prispodobo. Čeprav je bila razdeljena na šest, med seboj nepovezanih otokov, je postala nesporno osrednji povezovalni dejavnik slovenstva. Bila je namreč namenjena slovenskemu verniku in tega so se ljubljanski škofje, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, ves čas dobro zavedali.

Ljubljanski nadškof Anton Stres je ob jubilejnem letu napisal pastirsko pismo, ki so ga duhovniki po župnijah prebrali prejšnjo nedeljo. V njem je predstavil začetke te krajevne Cerkve ter njen pomen za duhovno in kulturno življenje Slovencev. Obenem je vse vernike povabil, naj se udeležijo dogodkov, ki bodo zaznamovali jubilejno leto in prispevajo svoj delež k duhovni prenovi nadškofije.

Volitve 2011

Na nedeljskih prvih predčasnih volitvah v samostojni Sloveniji se je zgodil nepričakovan zasuk- zmaga je šla v roke Pozitivne Slovenije, ki jo vodi ljubljanski župan Zoran Janković. Kljub napovedim, ki so kar nekaj tednov zapored napovedovale zmago Slovenske demokratske stranke z Janezom Janšo na čelu, se to ni zgodilo. Stranka je dobila na volitvah 26,22 odstotka glasov, kar je za več kot dva odstotka manj, kot jih je dobila Pozitivna Slovenija.

Kdo je slavil?

Pozitivna Slovenija je zmagala v štirih volilnih enotah v zahodni Sloveniji, SDS Janeza Janše pa v štirih vzhodnoslovenskih volilnih enotah. Pozitivna Slovenija je najbolj prepričljivo zmago dosegla v volilni enoti Ljubljana - Center, kjer je zanjo glasovalo slabih 41 odstotkov volivcev. SDS pa se je najbolje odrezala v volilni enoti Maribor, kjer je zanjo glasovalo dobrih 30 odstotkov volivcev. Med volilnimi okraji je Jankovićeva lista največ volivcev prepričala v ljubljanskih Mostah, kjer je glas zanjo oddalo kar 57 odstotkov volivcev, najmanj, le 12 odstotkov glasov, pa so tej stranki namenili volivci v Lenartu. SDS je najboljši rezultat dosegla v Grosupljem, kjer je za to stranko glasovalo 45 odstotkov volivcev. Najnižjo podporo pa je stranka dobila v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad, kjer ji je glas namenilo 16 odstotkov volivcev.

Janez Janša, ki je sebe že videl na premierskem stolčku, je bil ob rezultatu vidno razočaran. Prepričan je, da rezultat, ki se kaže, ni tisto, zaradi česar je Slovenija šla na predčasne volitve - ne zaradi vrstnega reda strank, ampak zaradi razdrobljenosti glasov, ki bodo otežili sestavljanje vlade.

Janković pa je po prvih objavah rezultatov povedal, da so si Slovenci očitno želeli spremembe.
Da je zmaga Jankovića presenečenje, so trdili malodane vsi politični analitiki. Za naš radio sta to komentirala sociolog s Fakultete za uporabne družbene študije dr. Borut Rončević in urednik tednika Demokracija Metod Berlec.

Glede prihodnje koalicije pa je dr. Rončević dejal: „Bilo bi izjemno presenečenje, če v tej skupini ne bi bilo Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, Socialnih demokratov in stranke DeSUS. Obstaja pa seveda visoka stopnja verjetnosti, da se bodo uspeli dogovoriti z listo Gregorja Viranta, za ostale stranke pa bomo videli. Sam Janković je povedal, da nikakor ne želi sodelovati z Janezom Janšo, prav tako je Nova Slovenija povedala, da se vidi v pomladni vladni, ne v kakšni drugi, poleg tega bi bilo za to stranko najbolje, da bi naslednji mandat preživela v opoziciji. Vprašanje pa je, kako se bo odločila SLS, po mojem mnenju obstaja solidna stopnja verjetnosti, da se bodo dogovorili, da vstopijo v vlado.“

Berlec je spomnil na negativno kampanjo, ki se je v zadnjem tednu v zvezi z nepremičninami fokusirala na prvaka SDS Janeza Janšo. „Gre za to, da nekdo, če ima kredite je to zgodba, ki jo ima večina Slovencev, na drugi strani pa je nek človek, tajkun, ki mu je uspelo z lepimi obljubami prepričati relativno večino ljudi. Zdi se, da je prevladalo to, da ljudje radi slišijo lepe obljube, da radi slišijo to, da ne bo treba zategovati pasu in da se bodo trendi sami od sebe obrnili na bolje.“ Berlec še opozarja, da nas „ne čaka nič kaj dobrega“. „Tukaj zna biti zadeva proti vladavini Pahorja ideološko bolj neugodna. Zdi se mi, da se za Slovenijo obetajo zelo težki časi. Je pa dejstvo, da volilni rezultata ni tako enoznačen, tudi on bo težko sestavil neko normalno koalicijo,“ je povedal Berlec.

Doslej največja stranka Socialni demokrati premiera v odhajanju Boruta Pahorja je pristala na tretjem mestu z 10,51 odstotka glasov podpore, kažejo neuradni rezultati volitev. Pahor je dejal, da je rezultat presegel njegova pričakovanja zlasti zato, ker je v začetku kampanje kazalo na vprašanje, ali se bo stranka sploh uspela prebiti v parlament.

V državni zbor se je 8,41 odstotka glasov uspelo uvrstiti Listi Gregorja Viranta, nekdanjega ministra Janševe vlade za javno upravo. Čeprav so mu še pred dvema tednoma ankete precej dobro kazale, se je zdaj moral zadovoljiti z osmimi poslanci v parlamentu, žal brez nekaterih eminentnih imen, ki jih je javnosti ponujal kot odlično izbiro.

Demokratična stranka upokojencev in Slovenska ljudska stranka sta prejeli vsaka po skoraj sedem odstotkov, v parlamentu bosta imeli po šest poslancev. Po štirih letih se v parlament vrača NSi, kar je presenetljivo, saj se do sedaj še nobeni od strank, ki so iz parlamenta izpadle, ni uspelo vrniti.

Medtem pa se parlament zapuščajo Slovenska nacionalna stranka, Liberalna demokracija Slovenije in Zares, vodstvo teh strank se je zato že nekoliko zamajalo.

Kakšna je bila volilna udeležba?

Prvih predčasnih volitev v zgodovini Slovenije se je udeležilo manj kot 65 odstotkov volilnih upravičencev, kar je po mnenju ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa malo. To namreč pomeni, da je vsak tretji volilni upravičenec ostal doma, kar pa je zaskrbljujoče. Na moralno dolžnost udeležbe na volitvah, ki izvira iz soodgovornosti za blaginjo, so slovenski škofje opozorili tudi v pismu državljanom pred volitvami. A tretjina ljudi se te odgovornosti premalo zaveda, pravi Stres.

Med novoizvoljenimi 90 poslankami in poslanci je tudi deset sedanjih županov in ena županja. Vendar pa se bodo ti s potrditvijo poslanskega mandata morali posloviti od županovanja, saj se s temi volitvami prvič uveljavlja nezdružljivost županske in poslanske funkcije. Tako se nam obetajo nadomestne županske volitve v kar 11-ih občinah, tudi v Ljubljani, kar bo proračun stalo dober milijon evrov.

Sicer je po doslej znanih podatkih med poslanci daleč največ ekonomistov oz. poklicev, ki zahtevajo znanje ekonomije.- teh je 17, pol manj jih je pravnikov in zgodovinarjev, ostali pa so razpršene med druge poklice. Slaba polovica jih je doslej že sedela v poslanskih klopeh, med njimi tudi predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti Roberto Battelli in Laszlo Göncz. Na ustanovni seji naj bi se novi sklic parlamenta zbral še pred božičem.

Začeli so se pogovori ...

In kako je minil povolilni teden. Tega so poleg premlevanja nedeljskih rezultatov zaznamovali neformalni pogovori o sestavi vlade. Predsedniki strank, ki so bile izvoljene v Državni zbor, se strinjajo, da Slovenija v času krize potrebuje močno vlado in so pripravljeni pri iskanju rešitev sodelovati s predsednikom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovićem. Ta se je že pogovarjal z SD, DeSUS-om in Listo Gregorja Viranta, v petek pa je bila na posvetu pri najverjetnejšemu mandatarju predsednica NSi Ljudmila Novak.

Težave s srečanjem imata predsednik SDS Janez Janša in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. Ta dva se v četrtek nista mogla uskladiti o lokaciji sestanka. Po besedah Janše je mesto dogovarjanja parlamentarnih strank državni zbor, zato se v SDS ne bodo "dobivali po kafičih". Iz Pozitivne Slovenije pa so sporočili, da je Janković s povabilom stranki SDS na sestanek mislil resno.

Župan naj bo župan, poslanec pa poslanec

Volivci so na parlamentarnih volitvah pred tednom dni po za zdaj še neuradnih podatkih v državni zbor med drugim izvolili deset zdajšnjih županov in eno županjo. A s potrditvijo poslanskega mandata se bodo morali posloviti s tega mesta, saj se s temi volitvami prvič uveljavlja nezdružljivost obeh funkcij. Nadomestne županske volitve se med drugim obetajo v prestolnici, v Slovenj Gradcu, Metliki, Krškem, Železnikih, Destrniku, Dupleku, Mirni peči, Polzeli, Bovcu in Radečah.

Dobili smo novo evropsko poslanko

Državni zbor je minuli teden na izredni seji potrdil izvolitev Zofije Mazej Kukovič (SDS) kot osme poslanke iz Slovenije v Evropskem parlamentu. Za je glasovalo 63 od 65 navzočih poslancev, proti ni bil nihče.

Brezposelnost ostaja nad številko 111 tisoč

Poglejmo še nekaj drugih tem. Uprava Merkurja bo zoper nekdanje vodstvo z Binetom Kordežem na čelu, ki naj bi s spornimi posli podjetje oškodovalo za več kot 200 milijonov evrov, vložila odškodninske tožbe. Naša država pa se je zadolžila za dodatno milijardo evrov. Na ministrstvu za finance so namreč izvedli prvo dražbo za vpis in vplačilo 18-mesečnih zakladnih menic. Sprejeli so za 907 milijonov evrov ponudb. Z zakladnimi menicami nameravajo servisirati državni dolg na začetku leta 2012. In kako je z brezposelnostjo? V Sloveniji je bilo konec novembra prijavljenih več kot 111 tisoč brezposelnih, kar je 0,1 odstotka več kot konec oktobra in sedem odstotkov več kot novembra lani.

Kultura: Opera se ne ogled postavi

SNG Opera in balet Ljubljana je po šestih letih gostovanja na zasilnih lokacijah zaradi dozidave in rekonstrukcije matične stavbe na Župančičevi ulici vendarle dočakala vrnitev v svoj dom. Obiskovalci so lahko v prenovljeno hišo prvič vstopili včeraj. Slovesnost ob odprtju so poimenovali Zlitje stoletij. S prenovljeno stavbo je nacionalna operno baletna hiša dobila novo celostno podobo, izšla pa je tudi monografija o ljubljanski Operi z naslovom Zlitje stoletij. Po besedah glavnega urednika Kristijana Ukmarja knjiga na enem mestu povzema osnovne podatke o stavbah in vsebinah opernega in baletnega uprizarjanja v Ljubljani od odprtja prvega gledališča leta 1765 pa do obnovljene in dozidane zgradbe Opere in baleta SNG Ljubljana v letošnjem letu. Po besedah ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjana Žekša so prenovo sicer spremljale težave, vendar pa je danes potrebno gledati naprej in ne nazaj.

V celoti je projekt po podatkih ministrstva terjal okrog 43 milijonov evrov. Investicija je bila deležna mnogih kritik, ob tolikšni vrednosti pa ni šlo niti brez vprašanj o njeni smiselnosti. Slišati je bilo negativna mnenja, češ da je bila glede na porabljena sredstva zgrešena naložba. Simonitijeva naslednica Majda Širca je celo priznala, da bi bila novogradnja cenejša, z njo pa bi lahko dobili tudi dvorano za več obiskovalcev; obstoječa dvorana je namreč zaradi zahtev spomeniškega varstva ohranila število sedežev. Sanacija je sicer zajela tri sklope - nov prizidek za vadbene in upravne prostore, obnovo odra in obnovo avditorija. In kakšen je rezultat? Kot so povedali v Operi, sedaj umetniški ansambli, ki so prej vadili na osmih različnih lokacijah po Ljubljani, spet delujejo v normalnih pogojih in so spet vsi pod eno streho. Na voljo imajo pet sodobnih vadbenih dvoran in tehnološko dobro opremljen oder. Dvorana je restavrirana, dobili pa so tudi veliko sprejemno avlo, kjer se bodo obiskovalci lahko srečevali in zbirali pred predstavami.

Pri Celjski Mohorjevi družbi so predstavili novosti, namenjene najmlajšim: slikanico Anselma Grüna Božična zgodba, ki zvesto sledi evangelijski zgodbi, in knjižico Berte Golob Slom v svetlobi. V slednji Golobova na otrokom primeren način predstavi življenjsko pot Martina Slomška. Izdali so tudi priročnik sestre Jožice Merlak Svetopisemske urice.

Šport: Za Jermana začetek sezone pomenil tudi konec

Najboljši slovenski slalomist Mitja Valenčič je odlično odprl slalomsko sezono svetovnega pokala alpskih smučarjev. Valenčič je bil na slalomu v Beaver Creeku peti, kar je njegov drugi najboljši izid v karieri. Zmagal je skupni zmagovalec svetovnega pokala minule sezone Hrvat Ivica Kostelić.

Slovenskemu alpskemu smučarju Andreju Jermanu, ki si je poškodoval koleno pri padcu na smuku v Beaver Creeku, so z operacijo odstranili delček odlomljene kosti v kolenskem sklepu, sedaj ga čaka vsaj poldrugi mesec mirovanja in rehabilitacija. Slednje pomeni, da je za Jermana sezona svetovnega pokala alpskih smučarjev izgubljena.

Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite je v Kočevju podelila priznanja za najboljše slovenske športnike leta 2011 med invalidi. Nagradi sta prejela atleta Tatjana Ljubič Majcen in Jože Flere. V ekipni konkurenci sta nagradi dobila ženska namiznoteniška in moška strelska reprezentanca.

Slovenski telovadec Sašo Bertoncelj je sezono svetovnega pokala sklenil na najboljši možen način - z zmago. Na zadnji tekmi sezone 2011, veliki nagradi Ostrave na Češkem, je v finalu osmerice na konju z ročaji za prikazano prejel 15,025 točke in ugnal vso konkurenco. Mitji Petkovšku pa se po napaki na bradlji ni uspelo prebiti na stopničke.

Ženska slovenska košarkarska reprezentanca je na žrebu v Nemčiji dobila tekmice v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2013 v Franciji. Slovenke se bodo za premierni nastop na zaključnem turnirju borile v skupini C skupaj z Litvo, Slovaško, Nizozemsko in Belgijo. Kvalifikacije bodo potekale od 13. junija do 14. julija 2012.

Slovenija bo od 12. do 22. julija prihodnje leto gostila košarkarsko evropsko prvenstvo do 20 let, naši košarkarski upi pa bodo v prvem delu tekmovanja igrali v skupini D, kjer so še svetovni prvaki do 19 let Litovci ter Italijani in Švedi.