VIDEO: Opeka: Vsak človek ima v sebi božjo luč

Slovenija | 26.12.2011, 08:42

„Naše življenje je prekratko, da bi spoznali Božjo ljubezen. Komaj malo spoznamo in že to malo je tako veliko, da nas popolnoma razveseli. Bog se nam odkriva vsak dan,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal misijonar Pedro Opeka. Poudaril je, duhovništvo milost. „Postal sem duhovnik, da bom v službi svojih bratov in sester.“

Pedro Opeka se je rodil v Argentini. Sin slovenskih staršev se spominja, da ga je slovenstvo zaznamovalo. Starša sta mu posredovala vero, kulturo, vse kar je lepo. Vsak narod ima sicer svoje lastnosti, duhovne in kulturne. Za Slovence je značilna delavnost, poštenost, vera, prizadevnost, vztrajnost. Pri Argentincih pa je bolj poudarjeno veselje. Veselje do življenja, praznovanja. Življenje je praznik. Obojega mora biti malo: dela in praznovanja, v tem se dopolnjujemo.

Slovenstvo in sploh vsako narodnost je treba ceniti in spoštovati. V vseh kulturah je nekaj dobrega. Vsakega človeka moramo spoštovat. V naslednjem stoletju bomo narodi med seboj bolj bratje in sestre in nas bo nemara sram, ko bomo pogledali nazaj na krvavo zgodovino. Sram nas bo, da smo se tako pobijali med seboj.

Na vprašanje, kdaj je Pedro Opeka začutil Božji klic, misijonar odgovarja: ''Zelo zgodaj, zelo zgodaj!. Ko sem bral evangelij, sem se zelo zanimal, kdaj , kje in kako je Jezus govoril svoje besede. Jezus meni govori danes! V tem svetu. V tem času. V novi družbi, novem okolju. Evangelij ne bo nikdar zastarel. Moram si ga prisvojiti. Gre v samo bistvo človeka. Ljubezen nima meja, nima časa. Ljubezen, ki se daje, ki drugemu daje svoj čas, svoj prostor, ljubezen, ki drugega osvobaja- to moram danes živet! Pri sedemnajstih sem si rekel, tega človeka, Jezusa Kristusa, bom posnemal. ''

O duhovništvu pravi: ''S tem se ne smemo ponašat. Duhovništvo je milost. Postal sem duhovnik, da bom v službi svojih bratov in sester. Kjerkoli sem, moram prinašat usmiljenje. VSAK ČLOVEK JE MOJ BRAT. To je bilo in je še moje novomašno geslo. Vsak človek posluša evangelij kjer živi. Si pa želim, da nam ne bi bil evangelij nikoli nekaj, kar smo že slišali. Evangelji je svež, vedno znova me nagovarja. Dovoliti moram, da ta Beseda nekaj spremeni v meni. Če sem po poslušanju evangelija isti kot pred tem, ni dobro. Če ne grem od svete maše bolj vesel, bolj srečen, bolj pripravljen odpuščat, ostani tam dokler se nekaj ne spremeni. Večkrat si misli, zakaj ljudje tako medlo odgovarjajo na duhovnikove besede: to je Božja beseda; ali to je Kristusov evangelij. Vsa cerkev bi se morala glasno zahvaliti: Bogu hvala; ali hvala tebi, Kristus. Če Bogu ne rečem 'hvala' se me ni nič prijelo. Nisem odprl srca. Zakaj tisto uro v cerkvi ne odprem srca? Zakaj ne rečem: Tukaj sem, Gospod. Hočem lbolj ljubiti svojo ženo. Hočem bolj ljubiti svojega moža. Hočem bolj ljubiti svojega sodelavca. Svoje otroke. Samo tako vera postane življenje! Vsak človek ima v sebi Božjo luč, ki mu gori. In to je Božja svetloba. Pri naših mašah je ob nedeljah do sedem tisoč ljudi. In samo človeka brez srca se ne dotakne ples in molitev otrok. Njihova predanost, vera. Na Madgaskarju praznujejo božič ves advent. V šolah pojejo pesmi pričakovanja in pripravljajo žive jaslice, ki jih uprizorijo v svoji vasi. To je lepo praznovanje. Občutek, da so vsi v nekem posebnem, globokem času. Izrednem času. Materialno pa otroci na praznik nimajo nobenih daril, morda kos kruha ali pest riža več. Ali kakšen bonbon. In to je vse. V Evropi je praznik postal pozunanjen.“

Pedro Opeka se je v pogovoru iz srca zahvalil za darove, ki ste jih poslušalci prispevali za riž na Madagaskarju. Akcija naj bi trajala tri leta, svetovna kriza pa zahteva svoje in najbolj jo občutijo najrevnejši. Hvala vsem, ki dajete in ki boste še dali, da ti nedolžni in lepi otroci ne bodo lačni v teh prazničnih dneh.

Pedro Opeka pravi: ''Moja molitev je moje delo. Seveda zjutraj in zvečer molim, vsak dan se zahvalim Bogu za delo tistega dne. Kolikor mi dopušča čas tudi berem. Teologijo, pastoralo. Hočem vedet, kaj se dogaja drugje. Sveti Duh namreč deluje povsod. Rad berem vse novo, moja vera ne sme biti stara. Naša vera mora biti privalčna, življenjska!''

...in nadaljuje: ''Naše življenje je prekratko, da bi spoznali Božjo ljubezen. Komaj malo spoznamo in že to malo je tako veliko, da nas popolnoma razveseli. Bog se nam odkriva vsak dan. Kristusa odkrivamo vsak dan!"