Brščič o ponovnem znižanju bonitetne ocene za Slovenijo

Slovenija | 23.12.2011, 14:19

Bonitetna agencija Moody's je ponovno znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo na A1 z Aa3. To je storila zato, ker bo morala država verjetno dodatno dokapitalizirati največje slovenske banke in s tem obremeniti proračun. Povečujejo se tudi tveganja za Slovenijo zaradi krize v območju evra, ocenjujejo v Moody's in dodajajo, da so tudi napovedi negativne. Ekonomist Bernard Brščič opozarja, da bo ocena najbolj vlivala na poslovanje največjih državnih bank, NLB-ja in NKBM-a.

Bonitetne agencije nam že kontinuirano znižujejo ocene, je povedal ekonomist mag. Bernard Brščič in dodaja, da nas Moody's znova opozarja na glavni problem Slovenije v ekonomskem smislu, to pa je okuženost bančnega sistema s slabimi krediti. „Slovenski bančni sistem menda kar v petnajstih odstotkih kreditnega portfelja izkazuje naložbe, ki se ne bodo povrnile. To se pravi, da je 15 odstotkov kreditne aktive takšne, da je ne bo moč povrniti. To pa bo pahnilo zlasti obe državni banki NLB in NKBM, ne samo na prag kapitalske neustreznosti ampak verjetno tudi solventnosti.“

Mag. Brščič opozarja, da če bi se obe banki lotili smelega čiščenja bilanc, bi bili danes že na robu. Podobne ukrepe lahko pričakujemo tudi od drugih dveh bonitetnih agencij, Standard&Poor' in Fitch. Ocene agencij so, da bodo zahteve po svežem državnem kapitalu v velikost od dveh do osmih odstotkih bruto domačega proizvoda, in kaj to pomeni: „To se pravi, da se pogovarjamo o redih velikosti od 800 milijonov do treh milijard evrov. Dejstvo je, da Slovenija tega denarja nima, da tudi ne bo imela v naslednjem letu in v vsled teh mračnih obetov je potem nujna degradacija deželnega tveganja iz ocene Aa3 na A1.“

Po besedah mag. Brščiča bo to imelo izrazito negativne posledice. „Že sedaj ob razmeroma ugodni oceni Aa3 je na sekundarnem trgu slovenski javni dolg kotiral z zahtevano donosnostjo sedmih odstotkov, primerljivo z italijanskim, kljub temu, da je slovenski javni dolg trikrat manjši od italijanskega. To pa pomeni, da finančni trgi ocenjujejo javno finančni položaj Slovenije kot izjemno zaskrbljujoč.“

Agencijam tudi ni ostalo prikrito, da se je dinamika zadolževanja naše države v zadnjih treh letih izrazito povečala, saj smo prvak v zadolževanju v Evropi, prav to pa na finančne trge deluje izrazito pesimistično. „Glede na veliko politično nestabilnost, ki smo ji priča po predčasnih volitvah bonitetne agencije - tokrat Moody's - izražajo veliko zaskrbljenost ali se bo novo konstituirana vlada uspela spopasti z javno finančnimi problemi,“ je povedal.

Ekonomist mag. Brščič še opozarja, da so obeti katastrofalni, saj gre vse navzdol. Meni, da je neupravičeno sklicevanje zgolj na mednarodne trge, saj smo za večino problemov krivi sami. „Tukaj mislim na veriženje v kontekstu Mercatorja, Pivovarne Laško. Zlasti nevralgična točka pa je pojavnost teh t.i. političnih kreditov, ko se državne banke zlorabljajo za financiranje tovarišije, politično primernih klientelističnih navez v gospodarstvu. Zlizanost politike in gospodarstva je na slovenskem doživela tako obsežne razsežnosti, da postaja to velik problem,“ poudarja ekonomist Brščič. Prepričan je, da slabo delovanje državnih bank vpliva tudi na vse ostale banke s tem pa se povečuje kreditni krč, ki ne pomaga h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Za preobrat bi bila potrebna po trditvah Brščiča bistveno drugačna ekonomska politika, kot smo jo vodili v obdobju 2008 - 2011, kar pa je v sled rezultatov predčasnih volitev nemogoče pričakovati.

Zakaj je prišlo do znižanja ocene?

Za znižanje kreditne ocene Slovenije so se pri Moody's odločili predvsem zaradi nadaljnjih tveganj in negotovosti za slovenski proračun, ki jih predstavlja bančni sektor. Kot ocenjujejo, skupna sredstva slovenskih bank predstavljajo približno 136 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, "kar je relativno veliko glede na druge sisteme v Vzhodni Evropi".

Pri Moody's ocenjujejo, da bodo slovenske banke ob nadaljevanju krize, slabitev kapitala in slabšanja donosov potrebovale več, morda celo veliko pomoči države. V agenciji tudi napovedujejo, da se bo položaj ob šibki rasti v letih 2011 in 2012 in ob možnosti recesije še poslabševal.

Kot ocenjujejo, se bo delež slabih kreditov v največjih bankah do konca naslednjega leta povečal že na 20 odstotkov. Država pa bo morala v naslednjih letih v bančni sektor nameniti med 2 do 8 odstotkov BDP, menijo.

Druga pereča zadeva, zaradi katere so se pri Moody's odločili za znižanje bonitetne ocene Sloveniji, je porast srednjeročnih tveganj za gospodarsko rast "malega in zelo odprtega slovenskega gospodarstva", ki bodo rezultat vse večjih fiskalnih restrikcij v območju evra. To bo vplivalo na dohodke izvoznikov in tudi bank, s tem pa bo to zelo verjetno povzročilo dodatne izzive Sloveniji pri zmanjševanju državnega dolga, menijo.

Pri tem so opozorili tudi na nestabilno politično situacijo in na "trenutno nejasne politične večine" za sestavljanje vladne koalicije, kar bi lahko še dodatno zakompliciralo in odložilo sprejemanje gospodarskih in fiskalnih ukrepov.

Tretji večji razlog za znižanje ocene predstavlja tudi kriza v območju evra in zagotavljanje finančnih sredstev za reševanje skupne valute. Kot opozarjajo, zelo nestabilna situacija na evropskih finančnih trgih predstavlja dodatna tveganja tudi za države z majhnimi jamstvi, kot je Slovenija.

Prav tako pri Moody's niso optimistični glede prihodnosti za Slovenijo. Napoved gibanja je negativna, bi pa pomagale vse gospodarske in fiskalne politike, ki bi bile podlaga za znatno in trajnostno izboljšanje proračunskega stanja, torej če bi prišlo do proračunskega presežka, s čimer bi začeli zmanjševati zadolženost, so zapisali v obrazložitvi.