V projektu Evropska prestolnica kulture tudi Zavod Antona Martina Slomška in mariborska metropolija

Slovenija | 21.12.2011, 13:19 Marta Jerebič

V projekt Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012 se vključujeta tudi Zavod Antona Martina Slomška in mariborska nadškofija in metropolija. Na današnji novinarski konferenci so predstavili programe, ki jih bodo naslednje leto pripravili pod naslovom Obrazi notranje moči.

Mariborski nadškof Marjan Turnšek je ob tem opozoril na sovpadanje leta Maribora kot evropske prestolnice kulture in jubilejnega Slomškovega leta.

„Ker je kulturno sinonim za pristno človeško in zato tudi za dobro in lepo; in ker med pristno človeško spadajo tudi izrazi vernosti, je primerno, da se v programu EPK pojavijo tudi verski izrazi kulture v Mariboru in partnerskih mestih. Če bi namreč v Mariboru in Sloveniji sploh izvzeli te izraze kulture, bi kulturo na naših tleh bistveno okrnili.

Posamezna dogajanja bodo predstavili drugi, zato želim izpostaviti le srečno ujemanje, do katerega je prišlo nenačrtovano, vsaj s strani organizatorjev EPK. In sicer sovpadanje leta Maribora kot EPK in jubilejnega Slomškovega leta v mariborski metropoliji, ki smo ga pričeli 26. novembra na Ponikvi in ga obhajamo kot pripravo na 150-letnico smrti prvega škofa v Mariboru bl. Antona Martina Slomška. Zato je samoumevno, da bo Maribor kot EPK sooblikovalo tudi vse, kar se bo tod dogajalo v spomin na Slomškovo delovanje. Maribor ni postal evropsko mesto šele s projektom EPK, ampak je lahko EPK, ker je že bilo evropsko mesto z močno kulturno tradicijo. In v koordinate evropske kulture ga je močno vpel tudi njegov prvi škof. Naj bežno spomnim na nekaj njegovih evropskih potez.

Slomšek nikakor ni bil kakšen štajerski provincialec. Njegov duh je bil katoliško odprt in se je pogumno ter suvereno razgledoval po Evropi kot po svojem širšem domu. Njegovo versko in kulturno delo je daleč presegalo slovenske narodnostne meje. Ne samo, da je spremljal dogajanja od Francije do Rusije, ampak je vsaj trikrat zelo odmevno posegel v evropsko dogajanje.

Prvič je Slomšek odločilno posegel v širši evropski kontekst, ko je z ministrom Thunom urejal šolske učbenike; in ko je leta 1848 salzburškemu metropolitu Frideriku Schwarzenbergu dal pisno pobudo, daleč pred drugim vatikanskim koncilom, za ustanovitev neke vrste avstrijske »škofovske konference« ali posveta vseh škofov v monarhiji, da bi se poenotili v bistvenih pogledih na nastalo družbeno politično situacijo in tako tudi kot Cerkev dali svoj doprinos k urejanju močno razburkanih razmer v letih okoli marčne revolucije. In tako je do takšnega posveta prišlo med 9. in 17. junijem 1849.

Drugi Slomškov poseg v srednjeevropski prostor je bil namenjen benediktinskim samostanom. Na prigovarjanje kardinala Schwarzenberga, nadškofa v Pragi, je sprejel nič kaj priljubljeno nalogo vizitatorja benediktinskih samostanov po vsem ozemlju avstrijske monarhije. To je zahtevalo nove napore pri neskončnih pogovorih z menihi, pisanje poročil na vse strani in skupno iskanje rešitev prenove redovnega življenja v posameznih samostanih, ki takrat ni bilo nič kaj zavidljivo. Šestnajst od devetnajstih opatij je vizitiral Slomšek in s tem pripomogel k novemu zagonu benediktincev v Srednji Evropi, ki so za Evropo in narode v njej imeli vedno pomemben verski in kulturni pomen.

Tretje v Evropi odmevno Slomškovo delo je bilo prizadevanje za edinost kristjanov. Prvi med škofi v evropskem prostoru je začel organizirano seznanjati ljudi s sramoto razdeljenosti med kristjani in s soodgovornostjo vseh za zbližanje. Leta 1851 je ustanovil bratovščino svetih bratov Cirila in Metoda, ki si je prizadevala za duhovni ekumenizem in se je kmalu razširila v češke škofije, na Slovaško, v Galicijo in prav tako na Madžarsko in v nemške dežele. Leta 1858 so na primer ustanovili podobne ustanove v škofijah Paderboren, Münster in Hildesheim. Škofu v Münster je ob tej priliki poslal čestitko, v kateri mu je voščil v imenu 27.000 članov bratovščine; leta 1860 pa je štela bratovščina že 34.260 molivcev za edinost kristjanov.

Delo bl. škofa Antona Martina za kulturni blagor Slovencev pa je splošno znano. Če pomislimo samo na njegov trud za razvoj šolstva, na izdajanje slovenskih besedil s praktično prvo in največjo slovensko založbo Mohorjevo družbo; in ne nazadnje, da je iz Maribora že 1859, pred mnogimi drugimi evropskimi mesti, naredil za visokošolsko mesto … potem je nadvse primerno, da bo v sklopu dogodkov projekta Maribor 2012 - EPK tudi slavnostna akademija njemu v čast 19. septembra 2012, na dan njegove beatifikacije, v Mariborskem narodnem gledališču.“

Trije sklopi projekta

Direktor Zavoda Ivan Štuhec pa je povedal, da so projekt razdelili v tri sklope. Prvi vsebuje programe, ki so kulturno pastoralnega značaja.

„Program Obrazi notranje moči, ki ga predstavljamo v imenu mariborske nadškofije in kot nosilci programa Zavod Antona Martina Slomška, vidimo v kontekstu slogana EPK Čista energija, saj projekt kot celota in kot serija posameznih dogodkov “preizkuša enega od temeljev evropske (zahodne) civilizacije, ki od antike do danes ohranjajo napetost med družbenovzgojno, državno, ideološko, versko, ekonomsko itd. funkcijo umetnosti na eni strani in njeno katarzično močjo v posamezniku na drugi” (Čista energija 10). Prav slednje bo posebej izpostavljeno tako preko obraza Antona Martina Slomška, kakor drugih osebnosti, ki bodo vključene v projektu ali kot avtorji, ali kot poustvarjalci oz. izvajalci programa. Katoliška Cerkev je eden od pomembnih konstitucionalnih ključev mesta Maribor pri čemer je posebej izpostavljena osebnost (obraz) škofa Slomška. Vse tri sklope projekta smo zajeli v naslov, ki smo si ga izposodili iz naslovnice knjige Alenke Rebula Tuta, Sto obrazov notranje moči. S tem smo hoteli povedati, da naš projekt temelji in izhaja iz človeka kot osebnosti in njegove notranje moči, ki je pustila zgodovinsko neizbrisno sled kot je npr. Slomšek ali kot so posamezni ustvarjalci, ki bodo v projektih predvsem in na prvem mestu izražali svoj lastni notranji duhovni obraz.

Projekt smo razdelili v tri sklope:

Prvi sklop vsebuje programe, ki so kulturno-pastoralnega značaja, drugi sklop je predvsem glasbeni in tretji vsebuje socialno kohezivno dejavnost ter lepe umetnosti. Del projekta se odvija neposredno pod vodstvom mariborske nadškofije, drugi del pa pod vodstvom Zavoda Antona Martina Slomška, ki je tudi formalni nosilec vseh treh sklopov. Posamezni projekti, ki so osredotočeni okrog Slomškove osebnosti, vstopajo s širšim okoljem v dialog predvsem po kulturni poti.

V drugem sklopu je poudarek na otroški in mladinski glasbeni produkciji. V ospredju je muzikal za otroke, ki bo v produkciji Glasbene in baletne šole A. M. Slomška in v sodelovanju z orkestrom iz Bologne. V ta sklop spadajo tudi druge glasbene dejavnosti.

V tretjem sklopu so predvidene razstave v galeriji Ars sacra in drugih lokacijah, kjer bo poleg znamenite razstave kodeksov iz cerkvene arhivske zakladnice, razstava jaslic in sodobnih umetnikov med njimi Prešernovega nagrajenca Zmaga Jeraja in koroškega slikarja svetovnega slovesa, Valentina Omana. V tem sklupu je tudi multimedijski recital na podlagi besedil vedno bolj uveljavljene sodobne avtorice Alenke Rebula Tuta.

Medgeneracijski center Zavoda Antona Martina Slomška predstavlja svežo energetsko zamisel o medgeneracijskem sožitju in vseživljenjskem izobraževanju v našem in širešem prostoru, zato je tudi dogajanje v centru namenjeno vsem generacijam in celotni javnosti. Center ponuja vseživljenjsko učenje, medgeneracijsko solidarnost, predvsem pa možnost in priložnost za najrazličnejša srečanja in dogodke. Vse prireditve v okviru Zavoda tako predstavljajo mreženje znotraj cerkvenih prostorov, kakor tudi navzven do lokalne skupnosti, sosednjih šol in drugih ustanov. Vrsta prireditev, predvsem iz glasbenega repertoarja bo ponujena partnerskim mestom EPK in tudi drugim okoljem, ki so blizu dogajanju prestolnice kulture.“