Za mesto predsednika DZ najmanj dva kandidata
Slovenija | 21.12.2011, 08:14
Na današnji ustanovni seji se bo za mesto predsednika državnega zbora očitno potegovalo več kandidatov. Deset poslancev SD bo predlagalo na to mesto predsednika stranke Boruta Pahorja, Pozitivna Slovenija svojo poslanko Mašo Kociper, po besedah Zorana Jankovića pa je eden od možnih kandidatov tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec.
Prvi so kandidaturo svojega kandidata napovedali v SD, kjer so že včeraj dopoldne sporočili, da bodo Pahorjevo kandidaturo vložili s podpisi svojih poslancev. Vendar je bilo kmalu jasno, da Pahorjeva kandidatura ni usklajena z največjo parlamentarno stranko novega sklica, Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. To se je potrdilo zvečer, ko je Janković napovedal, da bo Pozitivna Slovenija predlagala svojo kandidatko za predsednico DZ, in sicer novoizvoljeno poslanko stranke Mašo Kociper. Hkrati je Janković dejal, da mu je željo po mestu predsednika DZ v pogovorih o koaliciji izrazil tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi Erjavec z mestom predsednika DZ celo pogojeval vstop DeSUS v koalicijo.
V zadnjih dneh se je kot možen koalicijski kandidat za predsednika DZ omenjal namreč tudi predsednik Liste Virant Gregor Virant, ki je po tem, ko je slišal za kandidaturo Pahorja izrazil presenečenje, da se o tako pomembnem mestu, kot je predsednik DZ, odloča "še preden so znani obrisi koalicije". Že v minulih dneh so v stranki zatrdili, da bi načeloma Pahorja podprli, vendar menijo, da je mesto predsednika DZ stvar koalicijskih pogajanj. Če bi to mesto dobila Lista Virant, pa bi, tako je zatrdil Janko Jenko iz omenjene stranke, predlagali Viranta.
Virant se je včeraj ponovno tudi srečal z najverjetnejšim mandatarjem Jankovićem, a po sestanku dejal, da ne more reči, da so kakor koli bliže koaliciji. Janković se je srečal tudi s predsednico NSi Ljudmilo Novak, s katero se je po besedah Novakove pogovarjal predvsem o sredini seji DZ ter o podpori kandidatki Pozitivne Slovenije za predsednico DZ.
V NSi so sicer dejali, da se jim zdi Pahor primeren kandidat za predsednika DZ, saj je to funkcijo že opravljal, vendar se bo NSi o tem, ali ga bo podprla, odločala glede na druge predloge, ki pa jih še niso komentirali.
Za vložitev kandidature za predsednika DZ je potrebnih 10 glasov poslancev, za izvolitev pa večina glasov vseh poslank in poslancev, torej najmanj 46 glasov. Kandidature bodo lahko vlagali po potrditvi poslanskih mandatov, o kandidatu pa se glasuje na tajnem glasovanju.
Parlamentarni poslovnik situacije, v kateri bi bilo kandidatov za predsednika DZ več, ne ureja. Pravnik Rajko Pirnat pa pravi, da sta v takšnem primeru možni dve razlagi. Po prvi bi DZ moral glasovati o kandidatih po vrstnem redu, po katerem so bile kandidature vložene. Izvoljen pa bi bil tisti kandidat, ki bi prvi dobil zadostno večino poslanskih glasov.
Po drugi razlagi bi DZ odločal o več kandidatih hkrati, izvoljen pa bi bil tisti, ki bi dobil več glasov. Po Pirnatovem mnenju je sicer prva razlaga bolj smiselna, saj gre za analogijo z imenovanjem predsednika vlade, kar je funkcija podobnega pomena.
Trije kandidati za predsednika DZ so bili sicer tudi leta 1992, ko so se za funkcijo potegovali France Bučar, Lojze Peterle in Herman Rigelnik. Takrat je enega kandidata izmed treh izbrala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Tako je DZ na koncu odločal le o Rigelniku in ga potrdil. Takrat je sicer veljal še stari poslovnik DZ.