Škof Anton Jamnik
Jamnik: Havel poudarjal pomen pravičnosti in ljubezni
Petra Stopar
Češka žaluje za nekdanjim češkim predsednikom Vaclavom Havlom. Junak žametne revolucije, ki je strmoglavila komunizem na Češkoslovaškem, je po dolgi bolezni včeraj umrl v 75. letu starosti. Češka vlada danes odloča o državnem žalovanju, na sedežu urada predsednika države pa so odprli žalno knjigo. Smrt odmeva v evropskih državah, ki so bile del t.i. vzhodnega bloka, kot tudi v Zahodni Evropi in drugod po svetu. Havla je poznal in srečal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je za naš radio povedal, da je bil nekdanji češki predsednik izjemen človek.
Češka se je včeraj ovila v črno. Nad praškim gradom, kjer je tudi predsednikov urad, vihra črna zastava. Čehi ob obeležju žametne revolucije v Pragi prižigajo sveče, drugi so sveče in cvetje prinesli pred vilo Vaclava Havla. Premier Petr Nečas je Havlovo smrt označil za „ogromno izgubo“ in poudaril, da je bil Havel simbolna figura dogajanja leta 1989, padca komunizma na Češkoslovaškem. Zdajšnji predsednik Vaclav Klaus pa je svojega predhodnika na položaju označil za „simbol moderne češke države“ in ocenil, da je njegovo delo Češki pomagalo postati „del skupnosti svobodnih in demokratičnih držav“.
Sožalje in poklon velikemu Evropejcu so med drugim izrekli nemška kanclerka Angela Merkel, britanski premier David Cameron in ameriški predsednik Barack Obama. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da bo ime Havla „vedno povezano z združitvijo Evrope in širitvijo njenih vrednot v srednji in vzhodni Evropi“. Predsednik Evropskega parlamenta, Poljak Jerzy Buzek, pa ga je označil za „figuro, ki predstavlja žametno revolucijo in ponovno združitev Evrope“.
Vaclava Havla se kot izjemnega človeka, svetovljana, literata, praktičnega kristjana in človeka, ki je verjel v spremembe, spominja tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. S Havlom se je srečal, ko je pokojni češki predsednik obiskal Slovenijo v času delovanja nadškofa Alojzija Šuštarja. Pozna tudi njegova literarna dela. Ko je totalitaristični sistem izginjal in so se pojavile demokratične spremembe, je Havel po Jamnikovih besedah poudarjal eno misel, „da se moramo zavedati odgovornosti, razumnosti, presegati fatalizem, češ 'nič se ne da spremeniti', ampak od pasivnosti prehajati k temu, da vsakdo čuti soodgovornosti za družbo, državo, Evropo, v kateri živimo, hkrati pa je zelo, zelo poudarjal pomen pravičnosti in ljubezni. To je bilo vodilo celotnega njegovega delovanja.“
Škof Jamnik meni, da Vaclav Havel ni pomemben le za Češko, ampak tudi za celotno Evropo, saj je s svojo osebnostjo, ustvarjanjem, tudi s težkimi trenutki, ki jih je doživljal v prejšnjemu totalitarnemu sistemu, pokazal, da so samo „nova vizija, odpuščanje, osebna drža in pričevanje tisto, kar more spremeniti to Evropo“. Ob tem dr. Jamnik vidi sporočilo tudi za Slovenijo: „Se mi zdi, da je Vaclav Havel čudovit mislec. Pravi 'Od manipulacij, kulture ugodja, udobja, vseh mogočih drugih negativnih stvari, ki se dogajajo, je treba preiti k razumnosti in odgovornosti', to pa mislim, da je globoko in jasno sporočilo tudi za sedanjo slovensko situacijo, položaj, v katerem je naša družba.“ Spominja se, da sta tako nadškof Šuštar kot Havel v času demokratičnih sprememb ugotavljala, da so v Evropi padli zidovi, železna zavesa in podobno, vsaj formalno, da pa je „v glavah ljudi, miselnost ljudi, zares demokratičnost, kritičnost, samostojnost razmišljanja bolj dolgotrajen proces“.
Odzvala se je tudi slovenska politika. Predsednik Danilo Türk je v pismu izrazil sožalje ter Havlov prispevek k odpravi totalitarizmov v evropskem prostoru označil za "zgodovinskega". Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je Havla na spletnem socialnem omrežju Twitter označil za humanista, demokrata in državnika, ki je "presegal meje in sisteme". Opozicijski prvak Janez Janša pa je prav tako na Twitterju poudaril, da Havel "ostaja simbol boja proti komunizmu, za človekove pravice in svobodo govora", ki je bil skupaj z Jožetom Pučnikom tudi navdih za slovensko pomlad.
