Černač, Bevk, Tonin in Hočevarjeva ob izvolitvi v državni zbor

Politika | 15.12.2011, 19:08 Tanja Dominko

Zvone Černač iz Slovenske demokratske stranke, Samo Bevk iz Socialnih demokratov, Katarina Hočevar z Liste Virant in Matej Tonin iz Nove Slovenije so v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče tokrat spregovorili o delu poslanca nasploh, o svojih preteklih izkušnjah in o sestavljanju koalicije.

Bevk in Černač sta poslanca z že kar nekaj kilometrine v veliki dvorani državnega zbora, Tonin in Katarina Hočevar pa sta prišleka. Tonin je povedal, da je že nekajkrat kandidiral, tokrat pa mu je le uspelo, vendar je šlo za las, za tri glasove. Hočevarjeva prihaja iz uradniških vrst, po dvanajstih letih pa se seli in, kot pravi, jo je h kandidaturi povabil mentor dr. Gregor Virant, ki jo je videl kot uradnico, ki je bila vedno zagovornica spreminjanju uprave v racionalno, učinkovito in prijazno. Kot mlada mamica dveh otrok odločitve ni sprejela takoj, temveč po daljšem premisleku, ampak zdaj je zadovoljna.

Zvone Černač iz SDS tokrat začenja tretji mandat, pravi, da tokrat ni bilo nič lažje priti v parlament, saj so „vsake volitve neka specifična tekma, nič ni vnaprej znanega, vsaka volilna tekma je težka in jo je kot tako treba tudi jemati“. Dodal je, da v parlamentu ne moreš takoj videti neposrednih učinkov, zato so dostikrat tisti, „ki smo bolj praktično usmerjeni, tudi nezadovoljni, ker je teh neposrednih učinkov premalo in so preveč na dolgi rok“.

Samo Bevk, SD, je poslanec že od leta 1996, na volitvah leta 1992 je le zaradi nekaj glasov ostal zunaj parlamenta. Sam pravi, da je za uspeh na volitvah pomembno delo, ki ga kandidat opravlja v lokalnem okolju, v okraju, kjer nastopa. „In mislim, da so ljudje prav na to pogledali, ne samo na programe strank, na obljube, temveč na tisto, kar si v svojem preteklem delu naredil tako v svojem volilnem okraju kot na nivoju celotne države.“ Bevk pritrjuje, da se v parlamentu stvari ne da narediti čez noč. „Treba je biti vztrajen, imeti cilje, ki niso kratkoročni, temveč dolgoročni. Potem pa lahko tudi na državni ravni, skupaj s svojo ekipo, ki jo imaš v parlamentu, in z vlado nekaj dosežeš. Moram reči, da nisem bil velikokrat nezadovoljen.“

Uveljavljena nezdružljivost

Pri teh volitvah imamo prvič uveljavljen zakon o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije, torej bo tistim, ki jim bo, ko bo s konstituiranjem parlamenta potrjena njihova funkcija, prenehala funkcija župana. Kar nekaj županom to ni všeč, obrnili so se na Ustavno sodišče. Občine bodo imele zdaj z novimi lokalnimi volitvami precej stroškov. Bevk odgovarja, da imajo pač aktualni župani in aktualni poslanci vso pravico, da kandidirajo, finančne posledice pa so cena demokracije.

Černač meni, da ni bila najbolj modra odločitev, da funkcija poslanca preseka mandat županov. „Jaz mislim, da bi bilo potrebno počakati na iztek tega mandata in potem ne bi nastajali nepotrebni dvojni stroški v zvezi s tem. Vendar zakon velja, s konstitutivno sejo Državnega zbora, ko bodo mandati potrjeni, bo županska funkcija ugasnila.“ Černač je ob tem poudaril, da obstaja problem tudi pri drugih poklicih, ki se neovirano lahko opravljajo kljub izvolitvi za poslanca, in pri tem navedel profesorske položaje. „Vi veste, da smo imeli kar nekaj ministrov, ki so tudi profesorji in še kaj drugega zraven. Moje osebno mnenje, da nekdo, ki je minister, posebno v takih razmerah, v kakršnih smo danes, ne more dejansko nič drugega početi. On mora biti minister 24 ur na dan in se temu delu v celoti posvetiti. In tam ni uzakonjene nezdružljivosti, tudi za naprej ne. Še vedno bomo imeli lahko to dvojnost, profesorsko in tako naprej, kar ni najboljše za te razmere, v katerih smo zdaj.“ Bevk je ob tem omenil tudi poklic zdravnika, ki lahko tretjino prakse še naprej opravlja, ali pa kmeta, ki lahko še naprej kmetuje. „To je vprašanje, ki ga bi bilo treba rešiti že prej. Ampak očitno ni bilo dovolj politične volje. Morda ga bomo v tem mandatu.“

Tudi Tonin je mnenja, da gre pri poslanski funkciji za funkcijo, ki se ji je treba stoodstotno posvetiti. „In zato se mi na nek način zdi prav, da sta postali poslanska in županska funkcija nezdružljiva. Ko sem delal v parlamentu kot strokovni sodelavec, je bilo velikokrat opaziti, da poslanci, ki so bili hkrati tudi župani, so zlasti v dopoldanskem delu, ko so bila zasedanja, ko so bili v odborih, jih več ali manj v Državnem zboru ni bilo. Nadomeščali so jih njihovi kolegi. ... Tudi če je še tako majhna občina, če opravljaš obe funkciji hkrati, ena na nek način trpi. To je jasno.“

Vstop v koalicijo?

Najverjetnejši mandatar Zoran Janković, ki sicer mandata za sestavo vlade še ni dobil, je nekaj pogovorov že opravil, za zdaj neuspešno, saj je dobil od vseh strank negativne odgovore o vstopu v koalicijo. Bevk je ob tem zanikal, da bi Socialni demokrati bodočemu mandatarju dali košarico. „Res je, da se v javnosti ustvarja vtis, kot da bi morali koalicijo sestaviti kar v nekaj dneh. … To terja nek čas za temeljit premislek, vse ad hoc koalicije čez noč bi bile lahko tudi kratkotrajne. Tako, da je prav, da se temeljito razmisli, da se stranke med seboj pogovorijo. Posebej z največjo, ti neformalni pogovori trajajo. Moje osebno mnenje je, da če bomo imeli dovolj velik vpliv v vladi, bomo v vlado šli. Vsekakor pa podpiramo mandatarja Jankovića in bomo zanj tudi glasovali. Prav tako pa tudi za ministrsko ekipo, ki jo bo predlagal.“ Na vprašanje, kaj meni članstvo stranke, je Bevk odgovoril takole: „Ja, glede članstva bi rekel, da podpira vstop v koalicijo. Tako da jaz se vidim v tej vladni koaliciji.“

Na Listi Virant pravijo, da bodo trdi pogajalci. Nova poslanka Katarina Hočevar tako poudarja, da strankini člani „nekako podpirajo rešitev, če že v koalicijo, potem naj bo ta uravnotežena, ne blokovska. … Za nami stoji 100 tisoč volivcev in odgovornost do teh volivcev, oziroma odgovorno bomo ravnali s temi glasovi. In dejansko bom rekla tako, koalicija je kot en zakon, ki je obsojen na ločitev, če se poročita dva, ki nimata skupnih interesov, skupnih pogledov na življenje. In tukaj moramo mi te poglede in te zadeve zbližati, če bomo v ta zakon vstopili.“ Na vprašanje, če bi vstopili v vlado, če bi bili v njej Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati in bi pristali na pogoje glede ministrskih položajev, je Hočevarjeva odgovorila, da so sami pobudniki srednjega trojčka, „naš interes je, da bi se Socialni demokrati, Slovenska ljudska stranka in pa mi pogajali v mini koaliciji.“

Černač o predlogih, da naj bi koalicijo sestavljali kar SDS in Pozitivna Slovenija, češ da je sodelovanje v tem času nujno potrebno, pravi, da je stanje, v katerem je Slovenija danes, resno in da terja stabilno in učinkovito vlado. „Žal ta volilni izid, ki smo mu bili priča na teh predčasnih volitvah, po našem mnenju ni najboljša popotnica tej stabilni vladi. Če gledamo programsko, je gospod Janković bistveno, bistveno odmaknjen od vseh ostalih programov. Skratka, konceptualno je to edina lista, ki ni kompatibilna z vsemi ostalimi.“ Zato bo po njegovem mnenju zelo težko sestaviti stabilno vlado, ali pa bodo potrebni zelo veliki kompromisi, „tudi taki, ki bodo šli v smer negacije tistega, kar je volilno telo želelo“.

Tonin, ki je v ekipi Nove Slovenije sodeloval na pogovorih z Zoranom Jankovićem, pravi, da je bil Janković pri pogovoru o splošnih, vsakdanjih stvareh, prijazen gospod, „vendar je, ko smo se začeli spuščati v vsebinske zadeve, pokazal drugačen obraz. In dobil sem občutek, da bo ali po njegovo ali pa nič. In takšen pristop v politiki je lahko relativno nevaren.“ Na podlagi svojih ocen Tonin močno dvomi, da obstaja „sploh kanček možnosti, da pride do velike koalicije med gospodom Janšo in pa gospodom Jankovićem. Tam so vendarle neka taka zelo osebna trenja, antipatije.“