Zlati jubilej zavetnikov ljubljanske nadškofije
Slovenija Tone Gorjup
Na pragu jubilejnega leta ljubljanske nadškofije praznujemo še en okrogli jubilej. Papež Janez XXIII. je namreč na današnji dan pred petdesetimi leti sv. Cirila in Metoda razglasil za glavna zavetnika ljubljanske škofije, mučenca Mohorja in Fortunata pa za drugotna zavetnika.
Ljubljanska škofija je že leta 1960 začela s pripravami na praznovanje 500. obletnice svoje ustanovitve. Ob tej priložnosti so želeli za prva zavetnika škofije določiti sv. Cirila in Metoda in prošnjo za to naslovili na Sveti sedež. Pozneje je stolni kapitelj zaprosil papeža še za to, da bi škofijo ob njenem jubileju povzdignil v nadškofijo. Prošnji sta bili rešeni skoraj sočasno. Papež Janez XXIII. je dokument, s katerim je določil nova zavetnika, podpisal 13. decembra 1961. Pri tem je omenil, da je potrebno češčenje svetih bratov pospeševati in gojiti, saj sta ostala zvesta rimski Cerkvi. Devet dni zatem, 22. decembra 1961, je papež podpisal še dokument, s katerim smo dobili ljubljansko nadškofijo.
Ana Lavrič v monografiji Ljubljanska škofija 550 let, ki je izšla pred dnevi, razkriva ozadja te odločitve. Kot navaja, sta slovanska apostola po drugi svetovni vojni postala pomemben povezovalni člen jugoslovanskih narodov. Kljub načrtnemu izrivanju Cerkve iz javnosti, sta bila sprejemljiva tudi za oblast. Takrat je med drugim delovalo Cirilmetodijsko društvo duhovnikov. Tudi ulico pred škofijo so preimenovali v Ciril-Metodov trg. Na ta način sta postala simbol upora proti nasilju Germanov. Vzporedno s tem je Cerkev poudarjala duhovne vrednote delovanja sv. Cirila in Metoda, ki sta v verskem, kulturnem in narodnem pogledu veliko storila za Slovence. V Družini so ob določitvi novih zavetnikov takrat še škofije celo zapisali, naj bosta njena nebeška zavetnika začetnika slovenskega bogoslužja in slovenskega pismenstva na slovenskih tleh Panonije, kjer je bil Metod naš prvi nadškof. V polstoletni zgodovini nadškofije sta sv. Ciril in Metod postala povsem domača, medtem ju je papež Janez Pavel II. razglasil še za sozavetnika Evrope.
Odlomek iz dokumenta o razglasitvi zavetnikov škofije
... Ker mislimo, da je treba češčenje sv. Cirila in Metoda gojiti in pospešpevati, zato dobrohotno izpolnjujemo željo častitega brata, ljubljanskega škofa Antona Vovka in po posvetu s kongregacijo sv. obredov, ko smo vse pazljivo pretehtali z zanesljivim znanjem in zrelim preudarkom določamo in imenujemo s polnostjo Naše in apostolske oblasti, sv. Cirila in Metoda, škofa in spoznavalca za poglavitna nebeška varuha vse ljubljanske škofije ... sveta mučenca Mohorja in Fortunata pa razglašamo za drugotna zavetnika iste škofije.
