Matevž Tomšič o protijanševskem refleksu

Politika | 06.12.2011, 11:14 Tanja Dominko

Profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Matevž Tomšič meni, da je v zadnjem hipu očitno prišlo do bistveno boljše mobilizacije volivcev na levici. To potrjujejo tudi volilni rezultati po posameznih volilnih enotah. „Najvišja udeležba je bila v obeh recimo tako imenovanih ljubljanskih volilnih enotah, kjer je Janković dobil največjo podporo, najnižja pa je bila v dveh volilnih enotah, na Ptuju in v Mariboru, kjer je Janša najbolj prepričljivo zmagal."

Del Janševih volivcev ostal doma

Po mnenju Tomšiča so potencialni Janševi volivci ostali doma, medtem ko je Janković uspel očitno v zadnjem trenutku mobilizirati kar velik del še neopredeljenih volivcev. „To nekako kaže, da je to volilno telo pri nas še vedno zelo fluidno, zelo nestrukturirano, in pa, da so še vedno močno zakoreninjeni ideološki sentimenti, osebne antipatije predvsem do Janeza Janše.“ Po njegovih besedah bi lahko govorili kar o nekem „protijanševskem refleksu“, ki je na delu pri mnogih volivcih. Tomšič ob tem pojasnjuje, da je očitno vse to kopičenje negativnih informacij in predsodkov do Janeza Janše skozi desetletja pač pustilo neke sledi pri velikemu številu volivcev.

Dvom v stabilnost koalicije

Tomšič pravi, da je zelo malo verjetno, da bi Janković vzpostavil neko stabilno koalicijo, saj levica ni dobila absolutne večine. „Če seštejemo glasove tistih strank, ki se označujejo kot leve stranke, imajo 44 mandatov, kar ni absolutna večina.“ Janković bo tako prisiljen vzeti v vlado recimo tako DeSUS kot verjetno tudi Virantovo stranko „in glede na to se nam obeta zelo raznorodna koalicija in obdobje znatne politične nestabilnosti“.

Nič dobrega za Slovenijo

Po oceni Matevža Tomšiča obetajoče se obdobje nestabilnosti za Slovenijo ne pomeni nič dobrega. Nič dobrega ne prinaša tudi sam stil, ki ga zagovarja verjetni mandatar, meni Tomšič. „Vemo namreč, da je močno poudarjal usmeritev v javna dela, velike javne projekte, investicije, ki naj bi pač prinesle nova delovna mesta, vendar pa do teh investicij ne bo mogoče priti drugače kot z dodatnim zadolževanjem.“ Če bo Slovenija nadaljevala s takim zadolževanjem, kot smo mu bili priča v preteklih treh letih, nas to lahko po besedah Tomšiča v ne tako oddaljeni prihodnosti „pripelje do hude finančne krize ali celo do bankrota“.