p. dr. Robin Schweiger
P. Robin Schweiger v oddaji Gradimo odprto družbo
| 15.11.2011, 20:00 Matjaž Merljak
V redni mesečni oddaji Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije smo se pogovarjali z direktorjem p. dr. Robinom Schweigerjem. Tema so bili različnih aktualni dogodki in dogajanja, ki so povezana z begunsko ter migracijsko tematiko. V oddaji ste slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.
P. Robin Schwiger je bil v zadnjem mesecu na mednarodnih srečanjih v Nemčiji, na Poljskem in Švedskem. Na Švedskem je potekalo redno letno srečanje evropske mreže JRS-a. Udeleženci so si izmenjali informacije in novosti s tega področja. Slišati je bilo, da so na primer na Irskem Kitajci najštevilčnejša skupina, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Popolnoma različna je slika v Belgiji, kjer so najštevilčnješi prebivalci iz Srbije, predvsem Romi. Te sicer tudi vračajo nazaj na t. i. skupnih letih. Potem pa sledijo iz Afganistana, Iraka in Gvineje.
Zanimiv pa je seznam držav iz katere prihaja največ prosilcev za mednarodno zaščito: Afganistan (15.300), Kitajska (11.700), Srbija s Kosovom (10.300), Irak (10.100) in Iran (7.600).
V Sloveniji je opaziti porast števila prosilcev za mednarodno zaščito. Do sedaj je za to zaprosilo več ljudi kot v celem lanskem letu, ko je prišlo 246 prošenj. Zanimivo je, da je porast prosilcev tudi v Romuniji, druge srednjeevropske dražve kot so Bolgarija, Madžarska, Poljska in Slovaška pa so prejele manj prošenj za azil kot v enakem obdobju lani.
Povedal je tudi, kakšne programe JRS Slovenije izvaja v Azilnem domu in v Centru za tujce. Ko je omenil program PATS (je preventivni program za osveščanje in informiranje rizičnih skupin prosilcev za mednarodno zaščito v RS o problematiki trgovine z ljudmi), je povedal, da je trgovina z ljudmi mednarodni problem z globalnimi razsežnostmi, ki se ob sedanji ekonomski krizi in s tem ob stiskah ljudi širi in postaja vedno bolj pereč. To je po njegovem rak rana današnje družbe. Tudi pred kratkim so bile policijske akcije na ozemlju RS, ki dajejo slutiti, da je pojav bolj razširjen, kot pa si mnogi mislijo oz. upajo priznati. Vedeti pa moramo, da v Sloveniji deluje 70 nočnih lokalov, kjer delujejo dekleta iz Slovenija Ukrajine, Moldavije, Romunije, Bolgarije in drugih.