Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
p. dr. Robin Schweiger (foto: ARO)
p. dr. Robin Schweiger

P. Robin Schweiger v oddaji Gradimo odprto družbo

| 15.11.2011, 20:00 Matjaž Merljak

V redni mesečni oddaji Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije smo se pogovarjali z direktorjem p. dr. Robinom Schweigerjem. Tema so bili različnih aktualni dogodki in dogajanja, ki so povezana z begunsko ter migracijsko tematiko. V oddaji ste slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine.

P. Robin Schwiger je bil v zadnjem mesecu na mednarodnih srečanjih v Nemčiji, na Poljskem in Švedskem. Na Švedskem je potekalo redno letno srečanje evropske mreže JRS-a. Udeleženci so si izmenjali informacije in novosti s tega področja. Slišati je bilo, da so na primer na Irskem Kitajci najštevilčnejša skupina, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. Popolnoma različna je slika v Belgiji, kjer so najštevilčnješi prebivalci iz Srbije, predvsem Romi. Te sicer tudi vračajo nazaj na t. i. skupnih letih. Potem pa sledijo iz Afganistana, Iraka in Gvineje.

 

Gost je še povedal, koliko ljudi je zaprosilo za mednarodno zaščito v Evropi v letu 2011. Visoki komisariat ZN za begunce je že objavil prve polletne podatke. V 44 razvitih državah sveta je bilo 198.000 prosilcev za mednarodno zaščito, kar je 17 % več kot prvih 6 mesecih leta 2010. EU je sprejela 123.400 prošenj, kar je 13% več kot v istem obdobju lani. V celotni Evropi (38 držav) je bilo 144.000 prošenj za zaščito, kar je več za 16% kot v istem obdobju lani. Leo nordijske države so zabeležile padec števila prosilcev, in sicer za 27 %. Določen padec števila prosilcev za mednarodno zaščito so zaznale tudi določene srednjeevropske države.

Zanimiv pa je seznam držav iz katere prihaja največ prosilcev za mednarodno zaščito: Afganistan (15.300), Kitajska (11.700), Srbija s Kosovom (10.300), Irak (10.100) in Iran (7.600).

V Sloveniji je opaziti porast števila prosilcev za mednarodno zaščito. Do sedaj je za to zaprosilo več ljudi kot v celem lanskem letu, ko je prišlo 246 prošenj. Zanimivo je, da je porast prosilcev tudi v Romuniji, druge srednjeevropske dražve kot so Bolgarija, Madžarska, Poljska in Slovaška pa so prejele manj prošenj za azil kot v enakem obdobju lani.

Povedal je tudi, kakšne programe JRS Slovenije izvaja v Azilnem domu in v Centru za tujce. Ko je omenil program PATS (je preventivni program za osveščanje in informiranje rizičnih skupin prosilcev za mednarodno zaščito v RS o problematiki trgovine z ljudmi), je povedal, da je trgovina z ljudmi mednarodni problem z globalnimi razsežnostmi, ki se ob sedanji ekonomski krizi in s tem ob stiskah ljudi širi in postaja vedno bolj pereč. To je po njegovem rak rana današnje družbe. Tudi pred kratkim so bile policijske akcije na ozemlju RS, ki dajejo slutiti, da je pojav bolj razširjen, kot pa si mnogi mislijo oz. upajo priznati. Vedeti pa moramo, da v Sloveniji deluje 70 nočnih lokalov, kjer delujejo dekleta iz Slovenija Ukrajine, Moldavije, Romunije, Bolgarije in drugih.

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...