Sirija
Kristjane v Siriji skrbijo razmere v državi
Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch je sirsko vlado obtožila, da je v osmih mesecih zatiranja protirežimskih protestov storila zločine proti človečnosti. Da so razmere v Siriji zaskrbljujoče, opozarjajo tudi tamkajšnji kristjani.
Kot navaja Human Rights Watch, so sirske varnostne sile v mestu in istoimenski pokrajini Homs od srede aprila do konca avgusta ubile najmanj 587 civilistov, od 2. novembra, ko je režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada na pobudo Arabske sile privolil v zaustavitev nasilja, pa so umrli še 104 ljudje. Več sto ljudi v Siriji še vedno pogrešajo, Human Rights Watch ob tem opozarja, da so v državi aretirali na tisoče ljudi in jih sistematično mučili.
"Sirija se spreminja, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Na našem območju imamo dva različna primera. Po eni strani je to Irak, in nikakor ne želimo, da bi se pri nas ponovila njihova zgodovina. Ne želimo, da bi se kristjani kot begunci razkropili na vse strani. Ne želimo, da bi bežali iz države. Drugi zgled je Egipt. Videli bomo, ali se bo tam vzpostavila demokracija ali ne. Mislim, da celotno območje čaka zgled, po katerem se bo morala ravnati. Do zdaj ga nimamo ne v Tuniziji in ne v Egiptu, da o Libiji in Jemnu sploh ne govorimo," je nedavno opozoril sirski pravoslavni nadškof Yohanna Ibrahim Gregorios.
Kristjane v Siriji skrbi predvsem val islamizacije, ki bi lahko sledil padcu režima. Po besedah nadškofa Gregoriosa ga občutijo že zdaj. "Če bi vprašali, kje smo kristjani danes, ne moremo ponuditi enotnega odgovora. Cerkveni voditelji na primer menijo, da je zelo pomembna stabilnost. A vsi so tudi prepričani, da Sirija potrebuje preobrat, ki bo prinesel več demokracije, več svobode, svobodne volitve in enakost v družbi. To je predvsem pomembno, saj v družbi brez pravičnosti ni napredka. Cerkveni voditelji so prepričani, da do tega lahko pride brez krvave vstaje. A zdajšnje demonstracije niso vedno mirne," je dejal.
Kot navaja Human Rights Watch, so sirske varnostne sile v mestu in istoimenski pokrajini Homs od srede aprila do konca avgusta ubile najmanj 587 civilistov, od 2. novembra, ko je režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada na pobudo Arabske sile privolil v zaustavitev nasilja, pa so umrli še 104-je ljudje. Več sto ljudi v Siriji še vedno pogrešajo, Human Rights Watch ob tem opozarja, da so v državi aretirali na tisoče ljudi in jih sistematično mučili.
„Sirija se spreminja, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Na našem območju imamo dva različna primera. Po eni strani je to Irak, in nikakor ne želimo, da bi se pri nas ponovila njihova zgodovina. Ne želimo, da bi se kristjani kot begunci razkropili na vse strani. Ne želimo, da bi bežali iz države. Drugi zgled je Egipt. Videli bomo, ali se bo tam vzpostavila demokracija ali ne. Mislim, da celotno območje čaka zgled, po katerem se bo morala ravnati. Do zdaj ga nimamo ne v Tuniziji in ne v Egiptu, da o Libiji in Jemnu sploh ne govorimo,“ je nedavno opozoril sirski pravoslavni nadškof Yohanna Ibrahim Gregorios.
Kristjane v Siriji skrbi predvsem val islamizacije, ki bi lahko sledil padcu režima. Po besedah nadškofa Gregoriosa ga občutijo že zdaj. „Če bi vprašali, kje smo kristjani danes, ne moremo ponuditi enotnega odgovora. Cerkveni voditelji na primer menijo, da je zelo pomembna stabilnost. A vsi so tudi prepričani, da Sirija potrebuje preobrat, ki bo prinesel več demokracije, več svobode, svobodne volitve in enakost v družbi. To je predvsem pomembno, saj v družbi brez pravičnosti ni napredka. Cerkveni voditelji so prepričani, da do tega lahko pride brez krvave vstaje. A zdajšnje demonstracije niso vedno mirne,“ je dejal.
