Papež: Če odmislimo Boga, svet znova zapade v temo
Cerkev po svetu
Papež Benedikt XVI. je v opoldanskem nagovoru, ki so mu prisluhnili romarji, zbrani na trgu svetega Petra v Vatikanu, nadaljeval z oznanilom vere in upanja v večno življenje, ki ga je začel pri splošni avdienci po prazniku vseh svetih. K temu so ga spodbudili tudi svetopisemski odlomki današnje nedelje.
Spomnil je, da se ravno v pojmovanju življenja po smrti jasno razlikujejo verni in in neverni ljudje oziroma tisti, ki upajo, in ljudje, ki so brez upanja. Apostol Pavel namreč v pismih Solunčanom in Efežanom govori prav o tem, kako vera v večno življenje prinaša veselje in upanje, saj pred oznanilom evangelija ti ljudje niso poznali Boga in so bili zato tudi brez upanja (prim. 1 Tes 4,13; Ef 2,2). Poganski miti namreč niso bili sposobni osvetliti skrivnosti smrti, je dejal sveti oče in nadaljeval: "Če odmislimo Boga, če odstranimo Kristusa, svet znova zapade v praznino in v temo. To potrjuje tudi sodobni nihilizem, ki ni vselej zavesten, a žal kljub temu okužuje mnoge mlade ljudi."
Nato je papež spomnil na evangeljski odlomek o desetih dekletih, ki so se s prižganimi svetilkami odpravile na poročno praznovanje. Gre za simbol večnega življenja v nebeškem kraljestvu (prim. Mt 25,1-13). S to posrečeno primerjavo nas Jezus želi poučiti o resnici, ki nas spravlja nekoliko v zadrego. Polovica deklet vstopi z ženinom na praznovanje, druga polovica pa jih ostane zunaj, ker so bile nespametne in niso imele s seboj potrebnega olja. Kaj je pravzaprav tisto olje, ki dovoli prisostvovati na poročnem slavju? Sveti Avguštin in drugi antični pisatelji prepoznavajo v olju simbol za ljubezen, ki je ni mogoče kupiti, temveč jo sprejemamo kot dar, ki ga hranimo v svoji notranjosti in ga živimo v delih. Resnično moder je človek, ki svoje zemeljsko življenje uporabi za izvrševanje del usmiljenja, saj mu ta po smrti ne bodo več možna. Ob poslednji sodbi bomo vprašanji o delih ljubezni v zemeljskem življenju (prim. Mt 25,31-46). Ob tem sveti oče zagotavlja, da je ta ljubezen Kristusov dar, izlit v nas po Svetem Duhu. Kdor veruje v Boga, ki je Ljubezen, nosi v sebi nepremagljivo upanje, ki je podobno svetilki s katero premostimo temo onkraj smrti in dospemo do velikega slavja življenja.
Opoldanski nagovor je Benedikt XVI. sklenil s povabilom, naj se od Marije, ki je "Sedež modrosti", učimo živeti in umreti v upanju, ki ne razočara.
Po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu je spregovoril v različnih jezikih prisotnih skupin, ki so se vsaka po svoje odzivale. "Lepo pozdravljam slovenske vernike iz Šmartnega v Tuhinju! Naj vas to vaše romanje okrepi, da boste prinašali v svoje okolje močno luč vere in krščanske ljubezni in boste tako vedno pripravljeni na srečanje z nebeškim Ženinom. Naj bo z vami moj blagoslov," je spregovoril v slovenščini. Takrat je nad množico radostno zaplapolala tudi velika slovenska zastava.
