So ženske kvote v politiki spodbuda?
Slovenija
V Sloveniji je po podatkih Združenih narodov največja razlika med spoloma v stopnji politične zastopanosti žensk. Na bližnjih predčasnih volitvah v državni zbor prvič velja, da mora biti na kandidatnih listah vsaj 35 odstotkov žensk. Po podatkih statističnega urada je bilo na zadnjih volitvah leta 2008 izvoljenih 78 poslancev in 12 poslank. Podporo je torej prejelo le dobrih 13 odstotkov žensk.
"Slovenija se žal uvršča med tiste države, kjer se ne moremo pohvaliti z deležem žensk," pravi direktorica urada za enake možnosti Tanja Salecl. Kot je dodala, "Slovenija, žal, še vedno ni povsem tista država, kjer je samoumevno in splošno sprejeto, da predstavlja odsotnost žensk v političnem odločanju velik demokratični deficit. Z ironijo lahko rečem, da ženske pri nas, za razliko od ostalih držav, predstavljajo le manjšino in ne polovice prebivalstva, če se osredotočimo na podatke v politiki."
Kako to spremeniti?
Saleclova pravi, da je država na področju spodbujanja večje zastopanosti žensk v politiki naredila že veliko. "Že od prvih večstrankarskih volitev temu področju posvečamo posebno pozornost, tako civilna družba kot mi, na uradu za enake možnosti, ki smo strokovna služba države za to področje. Za večjo udeležbo žensk v politiki smo uporabili tako normativne kot programske ukrepe. Naša prizadevanja so bila usmerjena v odpravo stereotipov, spreminjanje zavesti o tem, da je pomembna uravnotežena zastopanost žensk in moških v politiki, v krepitev veščin žensk za politično odločanje, za njihovo motivacijo za vstop v politiko. Na koncu smo sprejeli tudi kvote," je pojasnila, a dodala, da ta prizadevanja niso dosegla želenega vpliva na izvolitev žensk v državni zbor. Eden od vzrokov za slabo zastopanost žensk v slovenskem hramu demokracije je ta, da so kandidatke večinsko razvrščene v slabo ali neizvoljive volilne okraje. "Stvari se spreminjajo, a pomembna je tendenca spreminjanja, da ne ostaja na enaki ravni," je prepričana predsednica ženskega lobija Metka Roksandić. Po njenem lahko do sprememb pride "ne samo s kvotami, ampak tudi drugimi pritiski in predlogi". Zato se zavzema za spremembo volilne zakonodaje. Pomembno se ji tudi zdi, da poskušajo ženske tudi znotraj političnih strank priti na vodilna mesta, pri čemer imajo pomembno vlogo tako vodstva strank kot tudi ženske same.
O ženskih kvotah v nekaterih evropskih državah
Francija je za volitve uvedla 50-odstotno spolno kvoto oziroma načelo paritete, nespoštovanje zakonske določbe pa se sankcionira z denarnimi kaznimi. V spodnjem domu francoskega parlamenta je skoraj 19 odstotkov žensk, v zgornjem pa skoraj 22. Belgija ima prav tako z zakonom predpisan 50-odstotni delež žensk in moških na kandidatnih listah, nespoštovanje pa se kaznuje z zavrnitvijo list. Poleg tega zakon predpisuje, da morata biti na prvih dveh mestih na listi zastopana oba spola. V spodnjem domu belgijskega parlamenta je dobrih 39 odstotkov žensk, v zgornjem nekaj manj kot 37. Portugalska je leta 2006 sprejela zakon o pariteti, s katerim je uvedla 33-odsotno spolno kvoto za parlamentarne in lokalne volitve ter volitve v Evropski parlament. Obveznost ne velja za lokalne volitve v občinah z manj kot 7500 volivci. Poleg tega na listah za parlamentarne volitve in volitve v Evropski parlament kandidata oziroma kandidatki istega spola ne smeta biti umeščeni zaporedoma. V primeru nespoštovanja predpisanih kvot zakon dopušča znižanje javnega financiranja predvolilne kampanje. Po zadnjih volitvah je v parlamentu 26 odstotkov in pol žensk. Italija je leta 2004 uvedla kvoto v zakon o volitvah v Evropski parlament. Grčija pa ima v zakonu o lokalnih volitvah 33,3-odstotno spolno kvoto.
