Jure PavšekJure Pavšek
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Rupel, Longar, Raščan (foto: ARO)
Rupel, Longar, Raščan

Rupel, Longar in Raščan o slovenski zunanji politiki

Slovenija | 23.11.2011, 16:07

V oddaji Evropska unija v živo smo z dobrimi poznavalci slovenske zunanje politike in kandidati za poslance na listah SDS, NSi in SLS, dr. Dimitrijem Ruplom, Matjažem Longarjem in dr. Stanislavom Raščanom spregovorili o arbitražnem sporazumu, dvojezični topografiji pa tudi o vlogi Slovenije v Evropski uniji.

Slovenska zunanja politika se je po letu 2008 po besedah nekdanjega zunanjega ministra dr. Rupla spremenila. Omenil je dvoje; neizkoriščenost pozitivne izkušnje predsedovanja Evropski uniji in to, da smo v naši državi dobili dve zunanji politiki. „Pahorjevo in Türkovo, MZZ pa je bilo, če prav razumem, postavljeno bolj v ozadje in je postalo drugorazredna tema. Znotraj te drugorazrednosti so se začeli dogajati personalni premiki, ki pa niso niti drugorazredni, ampak so tretjerazredni.“ To se je - tako Rupel - odrazilo pri neuspešnih slovenskih kandidaturah za zunanjepolitične predstavnike Evropske unije in tudi pri neuspešni slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta. Nekdanji generalni konzul v Celovcu, Longar, pa dodaja, da smo bili neuspešni tudi na področju krepitve strateških zavezništev. „Tako na področju Evropske unije kot v svetu. To je rezultat, da nismo bili vedno pravilno razumljeni pri odprtih vprašanjih, tako z Republiko Hrvaško kot tudi pri neuspešni kandidaturi za Varnostni svet,“ meni Longar, ki ga žalosti, da ne more našteti nekih posebnih uspehov slovenske zunanje politike. Minula tri leta na področju zunanje politike so bila po mnenju SLS mlačna. „Ne zavzemamo se dovolj za naše nacionalne interese in ne zavzemamo se dovolj za neke temelje sveta, ki mu pripadamo,“ je povedal Raščan, ki je na vprašanje, čemu pripisuje padec Slovenske ljudske stranke na anketnih lestvicah, poudaril: „SLS deluje na dolgi rok. Prihodnje leto bomo praznovali 120-letnico našega delovanja, predvsem pa nam kažejo boljše rezultati kot napovedi.“

Kljub temu bi SLS, tako kot SDS in NSi, po zadnjih anketah Mediane in Episcentra prišla nazaj v parlament. Tega je vesel tudi Longar iz NSi: „To pomeni, da smo krepko delali, pojasnjevali svoja stališča in menim, da smo v NSi pripravili zelo dober program.“

„Ni mogoče sprejeti dejstva, da se zadeva vleče tako dolgo,“ pa je vprašanje o ponovni vrnitvi afere Patria v predvolilni čas, komentiral Rupel iz SDS. „To je že drugič, da se ta zgodba zbuja ob volitvah. Mislim, da ta zgodba o Patria razkriva slabosti našega pravosodja.“

Predstavniki NSi, SLS in SDS so tudi prepričani, da bi morala biti Slovenija na Evropskem parketu bolj odločna, rešitev krize pa vidijo v povezovanju sil.

Slovenija, Politika, Evropska Unija
Jelko Kacin (photo: Katja Kodba/STA) Jelko Kacin (photo: Katja Kodba/STA)

Kacin: Treba je poiskati tiste, ki znajo!

Pod vlado Roberta Goloba smo na začetku leta 2023, lani in tudi januarja letos lahko slišali, da vstopamo v leto reform. Kako je z reformami, lahko presodi vsak sam oziroma tudi občuti v ...

dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček) dr. Žiga Turk (photo: Izidor Šček)

Dr. Žiga Turk: »To je bilo na meji veleizdaje«

Dr. Žiga Turk, ki smo ga povabili v prvo avgustovsko oddajo Spoznanje več, predsodek manj, je zgrožen nad načinom, kako se vlada odziva na vojno v soseščini. Namesto da bi jo resno jemala, se ...