Štefan IskraŠtefan Iskra
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović

Volitve 2011: Stranke o družinskem zakoniku in pravici do splava

Slovenija | 27.11.2011, 19:00

Družinski zakonik je bil vroča tema mandata odhajajoče vlade. Zelo verjetno bo krojil tudi volitve 4. decembra. Kakšno stališče imajo do tega vprašanja in do pravice splava stranke in liste, ki so se podale v volilni boj?

V SD-ju rešitve v družinskem zakoniku v celoti podpirajo, da je dober, ker daje enake pravice vsem ljudem ne glede na njihovo spolno usmerjenost, menijo tudi v Pozitivni Sloveniji. V Zaresu podpirajo vsebino družinskega zakonika, ki sledi družbenim spremembam, SMS-Zeleni Slovenije pa pravijo, da kompromisni predlog zakonika in pridobljene pravice otrok iz istospolnih družin, ki so v veliki manjšini, v ničemer ne posegajo v pravice preostalih otrok. Da kompromisno različico novega družinskega zakonika, ki ohranja tradicionalni institut zakonske zveze za heteroseksualne pare in ne dovoljuje posvojitev tretjega otroka istospolnim parom, zavračajo, poudarjajo v Stranki za trajnostni razvoj. Po njihovem je razlikovanje staršev in potencialnih staršev glede na njihovo spolno usmerjenost kršenje tako njihove ustavne pravice do nediskriminacije na osnovi individualnih okoliščin kot kršenje pravic otroka, ki mu je družinski zakon namenjen. V LDS-u so prepričani, da tako imenovani kompromisni predlog, ki po njihovem predstavlja velik korak naprej na tem področju, ni popoln. Zato se bodo trudili, da bi ga v prihodnje z novelo zakona popravili na način, da se dikcija zakona vrne v svojo prvotno obliko, ko je bil predlagan v sprejem državnemu zboru. V DeSUS-u so podprli družinski zakonik, a strinjajo se, da danes pod pojmom družina razumemo očeta, mater in otroke in da pod ta pojem ni treba vključevati drugih oblik sobivanja ljudi.

SLS družinskega zakonika ne podpira, kot opozarja, je cilj vsake družinske politike v prvi vrsti zaščita otrok in ne izpolnjevanje želja neki manjšinski ali večinski družbeni skupini. Družinski zakonik odločno zavračajo tudi v N.Si-ju, kot pojasnjujejo, ruši zvezo moža in žene ter družine kot osnovne družbene celice. V SDS-u družinskemu zakoniku nasprotujejo predvsem zato, ker po njihovem ni mogoče pristati na poskus razvrednotenje instituta družine in na izhodišče, da otrok ne potrebuje očeta in matere za svoj celostni razvoj. V SNS-u menijo, da se morajo o sprejetem družinskem zakoniku izreči vsi državljani. Po njihovem je tematika preveč žgoča, da bi jo prepustili v obravnavo določenim političnim akterjem.

V Stranki enakih možnosti zagovarjajo dosledno spoštovanje človekovih pravic in ob tem dodajajo, da istospolnost ni predpostavka za slabo starševstvo, Naprej Slovenija se po drugi strani zavzema za družinski zakonik, ki bo vseboval pravične socialne rešitve za odpravo revščine, spodbude proti splavu in omogočal pogoje za ustvarjanje družine.

Da je vprašanje splava v slovenski zakonodaji zgledno oziroma primerno urejeno, so prepričani v Pozitivni Sloveniji in Stranki za trajnostni razvoj Slovenije. V slednji ob tem dodajajo, da gre za individualno pravico ženske. Pri tem vprašanju ostajajo pri ustavno opredeljeni pravici žensk do izbire tudi v DeSUS-u, da gre za odločitev ženske, matere oziroma obeh staršev prav tako poudarjajo v Zaresu in SD-ju, pravico do splava podpirajo tudi v LDS-u in SNS-u. SMS - Zeleni Slovenije ocenjujejo, da gre za večplastno vprašanje, a da je v prvi vrsti treba upoštevati želje, stališča in odločitve ženske. V SDS-u so medtem prepričani, da odločitev o splavu večina žensk sprejema v skrajni stiski, zato bi morala biti po njihovem dolžnost države, da ustvarja pogoje, ki družini zagotavljajo prijazno okolje. Podobno menijo v SLS-u, kjer tudi pravijo, da je splav več kot očitno družbeno politično vprašanje, ki se dotika ključnih vrednot in pogledov na svet. Obenem dodajajo, da gre na koncu za osebno odločitev dejanja in preživljanja posledic splava. Spoštujejo življenje od samega spočetja naprej in želijo si, da bi bile vse nosečnosti zaželene in srečne. Tudi v Novi Sloveniji poudarjajo, da je človek človek od spočetja do smrti, zato odločno nastopajo proti splavu.

V SD-ju rešitve v družinskem zakoniku v celoti podpirajo, da je dober, ker daje enake pravice vsem ljudem ne glede na njihovo spolno usmerjenost, menijo tudi v Pozitivni Sloveniji. V Zaresu podpirajo vsebino družinskega zakonika, ki sledi družbenim spremembam, SMS-Zeleni Slovenije pa pravijo, da kompromisni predlog zakonika in pridobljene pravice otrok iz istospolnih družin, ki so v veliki manjšini, v ničemer ne posegajo v pravice preostalih otrok. Da kompromisno različico novega družinskega zakonika, ki ohranja tradicionalni institut zakonske zveze za heteroseksualne pare in ne dovoljuje posvojitev tretjega otroka istospolnim parom, zavračajo, poudarjajo v Stranki za trajnostni razvoj. Po njihovem je razlikovanje staršev in potencialnih staršev glede na njihovo spolno usmerjenost kršenje tako njihove ustavne pravice do nediskriminacije na osnovi individualnih okoliščin kot kršenje pravic otroka, ki mu je družinski zakon namenjen. V LDS-u so prepričani, da tako imenovani kompromisni predlog, ki po njihovem predstavlja velik korak naprej na tem področju, ni popoln. Zato se bodo trudili, da bi ga v prihodnje z novelo zakona popravili na način, da se dikcija zakona vrne v svojo prvotno obliko, ko je bil predlagan v sprejem državnemu zboru. V DeSUS-u so podprli družinski zakonik, a strinjajo se, da danes pod pojmom družina razumemo očeta, mater in otroke in da pod ta pojem ni treba vključevati drugih oblik sobivanja ljudi.

SLS družinskega zakonika ne podpira, kot opozarja, je cilj vsake družinske politike v prvi vrsti zaščita otrok in ne izpolnjevanje želja neki manjšinski ali večinski družbeni skupini. Družinski zakonik odločno zavračajo tudi v N.Si-ju, kot pojasnjujejo, ruši zvezo moža in žene ter družine kot osnovne družbene celice. V SDS-u družinskemu zakoniku nasprotujejo predvsem zato, ker po njihovem ni mogoče pristati na poskus razvrednotenje instituta družine in na izhodišče, da otrok ne potrebuje očeta in matere za svoj celostni razvoj. V SNS-u menijo, da se morajo o sprejetem družinskem zakoniku izreči vsi državljani. Po njihovem je tematika preveč žgoča, da bi jo prepustili v obravnavo določenim političnim akterjem.

V Stranki enakih možnosti zagovarjajo dosledno spoštovanje človekovih pravic in ob tem dodajajo, da istospolnost ni predpostavka za slabo starševstvo, Naprej Slovenija se po drugi strani zavzema za družinski zakonik, ki bo vseboval pravične socialne rešitve za odpravo revščine, spodbude proti splavu in omogočal pogoje za ustvarjanje družine.

Da je vprašanje splava v slovenski zakonodaji zgledno oziroma primerno urejeno, so prepričani v Pozitivni Sloveniji in Stranki za trajnostni razvoj Slovenije. V slednji ob tem dodajajo, da gre za individualno pravico ženske. Pri tem vprašanju ostajajo pri ustavno opredeljeni pravici žensk do izbire tudi v DeSUS-u, da gre za odločitev ženske, matere oziroma obeh staršev prav tako poudarjajo v Zaresu in SD-ju, pravico do splava podpirajo tudi v LDS-u in SNS-u. SMS - Zeleni Slovenije ocenjujejo, da gre za večplastno vprašanje, a da je v prvi vrsti treba upoštevati želje, stališča in odločitve ženske. V SDS-u so medtem prepričani, da odločitev o splavu večina žensk sprejema v skrajni stiski, zato bi morala biti po njihovem dolžnost države, da ustvarja pogoje, ki družini zagotavljajo prijazno okolje. Podobno menijo v SLS-u, kjer tudi pravijo, da je splav več kot očitno družbeno politično vprašanje, ki se dotika ključnih vrednot in pogledov na svet. Obenem dodajajo, da gre na koncu za osebno odločitev dejanja in preživljanja posledic splava. Spoštujejo življenje od samega spočetja naprej in želijo si, da bi bile vse nosečnosti zaželene in srečne. Tudi v Novi Sloveniji poudarjajo, da je človek človek od spočetja do smrti, zato odločno nastopajo proti splavu.

Slovenija, Sociala
Martin Golob in Borut Pahor (photo: Rok Mihevc) Martin Golob in Borut Pahor (photo: Rok Mihevc)

Kako je Martin Golob do solz nasmejal Boruta Pahorja

Razprodana Festivalna dvorana je v četrtek gostila dobrodelno obarvan večer. Zanj sta v organizaciji Založbe Družina in Zveze prijateljev mladine poskrbela duhovnik Martin Golob in nekdanji ...

Župan Kočevja Gregor Košir (photo: Občina Kočevje) Župan Kočevja Gregor Košir (photo: Občina Kočevje)

Z davkom na pse kaznujemo napačno publiko

V preteklih dneh je razburila napoved kmetijskega ministrstva, da naj bi z zakonom o zaščiti živali uvedli novo dajatev za lastnike psov. Včeraj so na ministrstvu pojasnili, da brez soglasja občin ...

Maja Morela in Jure Sešek (photo: ARO) Maja Morela in Jure Sešek (photo: ARO)

Sobotna iskrica, ob kateri smo potrebovali robčke

Legendarna oddaja Sobotna iskrica, ki jo je več kot 30 let na našem radiu ustvarjal Jure Sešek, je prešla v roke mlajši generaciji. Oddaja bo tako živela naprej in prinašala teme zanimive mladim ...

Dr. Matej Tušak (photo: Tanja Dominko) Dr. Matej Tušak (photo: Tanja Dominko)

Dr. Matej Tušak: V vladi ni kompetentnih ljudi

Da ima koalicija v načrtu sprejeti še paleto zakonskih predlogov, je jasno, a vprašanje je, kam bo zavila. Po mnenju psihologa dr. Mateja Tušaka iz tedna v teden dobivamo na mizo stvari, ki ...