Volitve 2011: Stranke o socialnem dialogu
Slovenija
Tisti, ki bodo po 4. decembru prevzeli oblast v Sloveniji, se bodo morali resno lotiti reševanja položaja, v katerem se je znašla naša država. Stranke in liste, ki so se podale v volilni boj, v svojih programih poudarjajo neizbežne reforme. Večina poudarja, da pri tem ne bo šlo brez socialnega dialoga. Pogled na njegovo vlogo in pomen so različni.
V SD-ju so prepričani, da je socialni dialog nujen za sprejemanje ključnih razvojnih odločitev družbe. Poudarjajo, da mora potekati neprestano, prav tako mora biti enakopraven in konstruktiven v iskanju skupnih rešitev. V tem pogledu bi bilo treba po njihovem razmisliti o vlogi ekonomsko-socialnega sveta, njegovih pristojnostih in njegovi sestavi.
V SDS-u menijo, da je treba vzpostaviti ravnotežje med socialno državo, tržnim gospodarstvom in delujočo pravno državo. Takoj želijo sprožiti oblikovanje novega socialnega sporazuma in medgeneracijskega dogovora ter socialne partnerje povabiti k sooblikovanju rešitev, ki bodo izboljšale konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ponudbo in kakovost delovnih mest.
Socialni dialog je proces, pri katerem gre za dogovarjanja, usklajevanja in sprejemanja stališč med različnimi interesnimi skupinami oziroma socialnimi partnerji: delavci in sindikati, delodajalci in združenji delodajalcev ter državo, pravijo v Zaresu. Njihova skupna točka je, tako dodajajo, sklenitev socialnega sporazuma. Da bi ga dosegli, se morajo socialni partnerji po njihovem odpovedati delu svojih zahtev v zameno za uresničitev skupnega cilja.
Da reform ni mogoče izpeljati brez vsaj minimalnega konsenza socialnih partnerjev, opozarjajo v DeSUS-u.
Za SNS je stalen socialni dialog pogoj za uspešno delovanje vlade. V stranki tudi trdijo, da je pri iskanju soglasij za korenite spremembe potrebna trdna volja in spodnja meja popuščanja socialnim partnerjem, ki še dovoljuje dobre rezultate.
V SLS-u si težko predstavljajo sprejem bistvenih strukturnih reform brez socialnega dialoga. A k temu država nikakor ne sme pristopiti s pozicije moči, opozarjajo, ampak si mora vzeti čas in z argumenti pojasnjevati posledice odločitev danes ali s prelaganjem daleč v prihodnost.
Želja LDS-a je boljši dialog med vlado in sindikati, kot je bil v tem mandatu. Prepričani so, da se tudi slednji zavedajo nujnosti sprememb na področju delovanja javne uprave.
Socialni dialog na ravni države, dejavnosti in posameznega delodajalca spoštujejo in podpirajo v Novi Sloveniji. Kot dodajajo, je nujni del regulativnega okvirja za socialno-tržno gospodarstvo.
SMS-Zeleni Slovenije ocenjujejo, da lahko brez socialnega dialoga ter vpliva civilne družbe na odločevalske procese in nosilce javnih funkcij, pričakujemo, da bomo znova končali v totalitarnem sistemu ter delali in živeli po tujem diktatu.
Za odprt, transparenten in javen socialni dialog se zavzemajo v Stranki enakih možnosti.
Da se brez socialnega dialoga ne da izpeljati reform, se strinjajo tudi v Pozitivni Sloveniji. Poleg tega pa bi se morala po njihovem okrepiti tudi solidarnost in pravičnost.
Da brez socialnega dialoga ni družbene pogodbe, pa poudarjajo v Stranki za trajnostni razvoj Slovenije.
